Zarjavela tipkovnica, poiskano zaprašeno geslo na papirju in poizkus, če še znam. Spomnim se lanskih kratkih počitnic na Malem Lošinju, kako s prenosnikom v vrečki hodim po mestu in iščem internetni priključek, da bi objavil prispevek, ki je nastal tisti dan (morje = počitnice?). Kdor ima blog, pozna občutek: cel teden nisem nič napisal, "res" je že čas za novo objavo.
Ko enkrat ne pišeš več zase, je dober čas, da nehaš. K vsemu je malo pripomogla tudi utrujenost napornega vsakdanjika, zato sem si moral postaviti prioritete.
Finančnih blogov pri nas ni veliko, v zadnjem času je vedno več blogov ponudnikov finančnih storitev (primer blogi na spletni strani Financ), ki bolj reklamirajo sebe, kot vsebino. Sploh še kdo kaj napiše, ne da bi zraven nekaj prodajal? Tomažin je obesil čevlje na klin leto nazaj, po desetletjih pa se je za upokojitev odločil tudi Črt.
Wikiborza? Simpatičen poizkus, vendar razen enega ali dveh obiskovalcev, ki sta enkrat primaknila nekaj zraven, ni bilo nikogar. Navdušenje nad Wikiborzo je bilo zaznati predvsem s strani spletnih virusov, ki so sproti brisale teorijo, s čimer pa ni nič narobe.
Teorija. Ali se kdo kdaj vpraša, kakšna je resnična uporabna vrednost finančnih prispevkov, ki jih zasledimo v revijah (spraševanje strokovnjakov, katero slovensko delnico bi kupili; kako si zagotoviti varno finančno prihodnost, ali je pravi čas za zlato, itd)?
Ali kdo dejansko misli, da prodajalke v trgovini Intimissimi nosijo Intimissimi spodnje perilo? Spomnite se na to ob naslednjem finančnem nasvetu.
Vlagatelji (si) še ne znajo postavljati pravih vprašanj. Redki poznajo pomen besede zmernost. Še kar nekaj vode bo preteklo, preden domača finančna industrija spozna, da bo stranko obdržal tisti, ki jo nauči postavljati prava vprašanja.
Vsakdanje življenje. Ljudje so izgubili stik z (svojo) naravo. Pehanje za naslednjim trenutkom ne pozna meja. Je kdo sploh opazil, da so listi dreves že jesenskih barv? Um se je s človekom dobro poigral.
Morda še kdaj napišem kaj.