Risk.si

Komentarji (1)

Komentarji (0)

Komentarji (1)

Komentarji (0)

Komentarji (0)

Komentarji (0)

Komentarji (0)

Komentarji (0)

Komentarji (0)

Komentarji (0)

Komentarji (0)

Komentarji (0)

Komentarji (0)

Komentarji (2)

Dober primer je mesečno vplačevanje v vzajemne sklade. Vsakdo ve, da bi bilo dobro, pa vseeno ne. Se kdo spomni kakšnega možnega izgovora?

Komentarji (8)

Zarjavela tipkovnica, poiskano zaprašeno geslo na papirju in poizkus, če še znam. Spomnim se lanskih kratkih počitnic na Malem Lošinju, kako s prenosnikom v vrečki hodim po mestu in iščem internetni priključek, da bi objavil prispevek, ki je nastal tisti dan (morje = počitnice?). Kdor ima blog, pozna občutek: cel teden nisem nič napisal, "res" je že čas za novo objavo.

Foto: Borut Gorenjak

Ko enkrat ne pišeš več zase, je dober čas, da nehaš. K vsemu je malo pripomogla tudi utrujenost napornega vsakdanjika, zato sem si moral postaviti prioritete.

Finančnih blogov pri nas ni veliko, v zadnjem času je vedno več blogov ponudnikov finančnih storitev (primer blogi na spletni strani Financ), ki bolj reklamirajo sebe, kot vsebino. Sploh še kdo kaj napiše, ne da bi zraven nekaj prodajal? Tomažin je obesil čevlje na klin leto nazaj, po desetletjih pa se je za upokojitev odločil tudi Črt.

Wikiborza? Simpatičen poizkus, vendar razen enega ali dveh obiskovalcev, ki sta enkrat primaknila nekaj zraven, ni bilo nikogar. Navdušenje nad Wikiborzo je bilo zaznati predvsem s strani spletnih virusov, ki so sproti brisale teorijo, s čimer pa ni nič narobe.

Teorija. Ali se kdo kdaj vpraša, kakšna je resnična uporabna vrednost finančnih prispevkov, ki jih zasledimo v revijah (spraševanje strokovnjakov, katero slovensko delnico bi kupili; kako si zagotoviti varno finančno prihodnost, ali je pravi čas za zlato, itd)?

Ali kdo dejansko misli, da prodajalke v trgovini Intimissimi nosijo Intimissimi spodnje perilo? Spomnite se na to ob naslednjem finančnem nasvetu.

Vlagatelji (si) še ne znajo postavljati pravih vprašanj. Redki poznajo pomen besede zmernost. Še kar nekaj vode bo preteklo, preden domača finančna industrija spozna, da bo stranko obdržal tisti, ki jo nauči postavljati prava vprašanja.

Vsakdanje življenje. Ljudje so izgubili stik z (svojo) naravo. Pehanje za naslednjim trenutkom ne pozna meja. Je kdo sploh opazil, da so listi dreves že jesenskih barv? Um se je s človekom dobro poigral.

Morda še kdaj napišem kaj.

Komentarji (16)

Komentarji (0)

Šlo je sicer za manjšo izdajo obveznic v višini 1 milijarde evrov (kupon 5,90 odstotka), pri čemer jim je uspelo zbrati le 390 milijonov. Pri letošnji prvi grški 8 milijardni izdaji obveznic je bilo povpraševanja za 25 milijard evrov, po drugi 5 milijardni 20 milijard evrov, pri zadnji 5 milijardni v prejšnjem tednu pa je bilo povpraševanja samo še v višini 6 milijard evrov (ocene o povpraševanju so čez prst). Grčija potrebuje letos za refinanciranje dolga približno 65 milijard evrov.

Komentarji (6)

Pred kratkim me je nekdo poklical in vprašal, kakšno je moje mnenje glede storitve GBD Šparovček. Pred časom je prejel njihovo ponudbo in ker ravno razmišlja o mesečnem varčevanju se sprašuje, ali je prava zanj?

Vir: GBD

Povpraševanje po mesečnem vlaganju je vedno prisotno. GBD nima svojih vzajemnih skladov, ima pa veliko strank, zato so se odločili, da ponudijo mesečni varčevalni produkt. Na njihovi spletni strani v prvem stavku preberemo: "GBD Šparovček je najugodnejša oblika varčevanja v Sloveniji, saj se upravljavske provizije ne obračunavajo." Manjka zvezdica?

Vir: GBD

Upravljalsko provizijo zaračunava upravljalec ETF sklada, v tem primeru Vanguard in znaša 0,3 odstotka letno. Trije odstotki vstopne provizije predstavljajo zaslužek GBD-ja.

Primerjava

Pri vprašanju, ali je produkt dober, ga moramo primerjati z obstoječimi alternativami. Imamo vzajemne sklade, ki omogočajo mesečno vplačevanje. Imamo varčevalne načrte, ki omogočajo nižje vstopne provizije.

Med vzajemnimi skladi določene družbe je mogoče prehajati neobdavčeno, kar pride prav v primerih, ko želi vlagatelj spremeniti svojo naložbeno strategijo, ali pa se zaradi približevanja upokojitvi pomika v bolj konzervativne naložbe. GBD Šparovček tega ne omogoča.

MINUSI

- nefleksibilnost: ko se bo vlagatelj približeval svojemu cilju, opcija svoje varčevanje naravnati bolj konzervativno, ne obstaja,

- davčna nadloga: nerodna izbira ETF-a, saj slednji izplačuje dividende četrtletno na trgovalni račun posameznika, vsa izplačila dividend so obdavčena. V primeru, da bo vlagatelj želel kasneje preusmeriti svoj delniški privarčevani del v bolj varne naložbe, bo ob prodaji moral plačati davek,

- nepraktičnost: če nekdo vloži 30 evrov, najbrž pričakuje, da se bo denar na dan vplačila plansiral na finančni trg:

Vanguard ETF stane na dan 17. marca 32 evrov (44 dolarjev). Če vlagatelj vloži 30 evrov (natančneje 29,1 evra po tistem, ko GBD pobere vstopno provizijo), potem njegov denar prvi mesec leži na računu in čaka vplačilo naslednjih 30 evrov (natančneje 29,1 evra po tistem, ko GBD spet pobere vstopno provizijo), da GBD v njegovem imenu kupi en lot (na računu potem ostane 26.2 evra in čaka na nova sredstva). Pri vzajemnih skladih ta problematika ni prisotna (enkrat dobi vlagatelj 3,9 točke, drugič 4,2 točke).

- opozorila o tveganjih: včasih je bilo tako, da so sredstva, dana v šparovček, tam tudi ostala. Pri GBD Šparovčku gre za delniško naložbo, ki lahko (tako kot pri vsak vzajemni sklad) izgubi denar na kratek, pa tudi daljši rok. Profesionalen odnos zahteva stranki predstaviti vsa morebitna tveganja, tukaj pa so slednja predstavljena zelo pomanjkljivo. Pri predstavitvi produta na nekaj straneh je besedica tveganje omenjena samo enkrat.

PLUSI

- prvi: na domačem trgu, ki so ponudili to vrsto vlaganja,

- pasivna naložbena politika: pri neposredni naložbi v delniški indeks vlagatelj vedno ve pri čem je (ETF sledi indeksu kot njegova senca), pri čemer ni podvržen morebitnim napakam upravljalca (vzajemni skladi pogosto ne dosegajo primerjalnega indeksa). Upravljalska provizija pri ETF-ih je nizka, v tem primeru 0,3 odstotka, medtem ko lahko slednja pri vzajemnih skladih presega 2 odstotka na letni ravni,

- namen: če Gorenjcev ne moreš odvaditi varčevanja v nogavicah (obenem pa nimajo posluha za vzajemne sklade), mesečno varčevanje pa je priporočljivo za vsakogar, ima mesečno varčevanje GBD Šparovček na daljše obdobje vsekakor večji potencial od zgodbe z nogavico (delniški trgi na dolgi rok prinašajo najvišje donose).

Razmišljanje

Ali je storitev draga? Podobna storitev stane v Nemčiji 2,5 evra in 0,4 odstotka celotne transakcije. Pri nakazilu 30 evrov znaša skupni strošek 2,62 evra, vlagatelj tako vloži 27,38 evra. GBD Šparovček je pri zneskih do 100 evrov vsekakor bolj ugoden.

Prednost tujine je v izbiri različnih ETF-ov. V primeru manjših varčevalnih zneskov vlagatelj prejme delčke ETF-a (pri vloženih 25 evrih, če ETF stane 50 evrov, pridobi vlagatelj 0,5 enote ETF-a). Pri GBD-ju bi se najbrž odločili za nekaj podobnega, če bi zakonodaja to omogočala?

Morda bi bila bolj na mestu izbira ETF-a, ki reinvestira dividende (Vanguard ETF jih izplačuje četrtletno). Pri izplačilih dividend vlagatelj ni deležen celotne dividende, saj se slednja obdavči po stopnji 20 odstotkov. iShares MSCI World (ISIN: DE000A0YBR38), ki reinvestira dividende in je danes na voljo po 19 evrov, bi bolj učinkovito služil svojemu namenu.

Vložiti ali ne?

Če posameznik vsak mesec kupuje ETF na svojo roko, ga stane več, kot pa če se odloči za storitev GBD Šparovček.

Dejstvo je, da vedno nekaj denarja leži neobrestovanega na računu. To je v vlagateljskem svetu zadnje, kar si vlagatelj želi. Če bi podobno storitev ponudila banka, bi bilo lahko urejeno tako, da so prosta sredstva obrestovana.

Produkt je dobro zastavljen, vendar ima zaradi slovenske davčne specifike izrazito slabost v primerjavi z vzajemnimi skladi. V tujini ne bi prišla do izraza, vendar marsikje neobdavčenega prehoda med vzajemnimi skladi ne poznajo, pri nas pa je ta prehod velika prednost. Kdor vzame v zakup zgoraj omenjene podrobnosti, obenem pa se zaveda tveganj, ki jih prinašajo delniški trgi in naložba v delniški indeks, ki se izračunava v ameriških dolarjih, ne bo naredil nič napačnega, če se bo odločil za storitev GBD Šparovček.

PS: kakšen komentar, zakaj valutnega tveganja, ki ga prinaša delniški indeks (kateremu sledi Vanguard ETF) - ki se izračunava v ameriških dolarjih, nisem omenil?

Komentarji (1)

Za spremembo nima DURS nič pri tem. Pri izplačilu dividend slovenskih podjetij je vlagatelj obdavčen z 20 odstotki. Če je že kdo pomislil, da so pri obdavčevanju dividend prvaki Nemci (26,38 odstotka + 5 odstotkov pri nas), mora vedeti, da se s Švicarji ne morejo niti primerjati. Danes je izplačal dividende švicarski farmacevt Roche.

Koliko ostane vlagatelju? Najprej ga na švicarski strani udarijo s 35 odstotki, nato pa gre 5 odstotkov še za davke pri nas. Od 100 enot ostane 60 enot. Hvala, še kdaj.

Tečaj delnice se na presečni dan praktično vedno zmanjša za višino dividende (zanimivo bi bilo vedeti, na kakšen način to meša štrene tistim, ki trgujejo na podlagi tehnične analize, oziroma drugim, ki pri trgovanju postavljajo stop-loss naročila, ne da bi vedeli, kdaj prihaja do izplačil dividend):

Komentarji (9)