V Sloveniji imamo približno 25 finančnih institucij, ki omogočajo trgovanje na domači borzi in v tujini. Več kot polovica ima zaposlene kadre, katerim vlagatelji občasno pripišejo tudi nadnaravne lastnosti, kot je napovedovanje prihodnosti. S tem ni nič narobe, napovedujejo pač na podlagi trenutno znanih informacij. Večino let se izide, problem pa nastane, ko se pojavi leto, kot je bilo 2008, ko so delniški trgi izgubili po 40 odstotkov.
Mesečnik Moje Finance vsako leto v začetku decembra zastavi borznim strokovnjakom vprašanje, kakšna bo donosnost borznih indeksov v naslednjem letu. Ker se vprašanje nanaša na prihodnje leto (obdobje od 1.1. do 31.12.), posamezen strokovnjak najprej predvidi, kako se bo posamezen trg obnašal preostalih 22 dni v decembru. Od tam naprej se namreč glasi njegova napoved za prihodnje leto.
Klik na sliko za povečavo
Napovedovalci slovenskih podružnic tujih bank suvereno zaupajo svoji krogli, najbrž brez posvetovanja z avstrijsko centralo, kjer imajo še večjo kroglo.
Za drugič bi morda bilo smiselno, da se napovedovalci iste domače finančne skupine usedejo skupaj in se odločijo, ali bo rastlo, ali padalo.
Preseneča tudi švicarska natančnost nekaterih krogel. Pričakovana sprememba v 2010; od 6 do 8 odstotkov?
Ravno tako se je težko izogniti občutku, da najdemo največ jasnovidcev ravno med moško populacijo.
Pri Goldman Sachs imajo tri krogle. Eno zase, drugo za najboljše stranke in tretjo za širšo javnost.
PS: Prispevek je napisan iz užaljenosti, ker se nisem kvalificiral za napoved.
Ljudje pogosto postanejo žrtve "pasti znanja" oziroma "analitične ohromelosti", pri čemer smatrajo, da morajo pretehtati vsako informacijo z vsemi možnimi izidi. Ti ljudje redko pridejo daleč. Tisti, ki se tem pastem izognejo – in spoznajo, da ne bodo nikoli imeli vseh odgovorov, ne glede na to, koliko znanja bodo pridobili – so ponavadi tisti, ki uspejo.
Številne prebrane knjige, boljša trgovalna platforma, različni indikatorji, plačljivi podatki, in številne nadure za enkranom - niso zagotovilo za uspeh. Odgovor najde vsak pri sebi.
Letos spomladi ste v času padcev delniških trgov prodali delnice oz. vzajemne sklade in realizirali izgubo v višini 100.000 evrov (ta se vam z davčnega vidika prizna v primeru, da v naslednjih 31 dneh niste kupovali istega papirja). Trgi so se marca obrnili, pričeli ste kupovati, ta trenutek pa imate v obstoječih pozicijah 75.000 evrov dobička.
Pameten vlagatelj bo omenjeni dobiček letos realiziral, saj bo moral v nasprotnem primeru plačati davek iz naslova 75.000 evrov enkrat kasneje (ob predpostavki, da bo vrednost naložb v prihodnosti ostala enaka oziroma se bo povečevala).
15.000 evrov (20 odstotkov od 75.000 evrov) bo vlagatelj prihranil tako, da bo proti koncu leta razprodal svoj celoten portfelj in ga čez pol ure kupil nazaj. Pomisliti je potrebno še na zadnjo stvar; zadeva se izplača, če imate velik portfelj, ali pa zelo ugodne transakcijske stroške (najbolje oboje).
Po neuradnih podatkih naj bi nekateri borzni člani (banke in BPH-ji) Ljubljanski borzi predlagali, da bi bila dneva 24.12.2009 in 31.12.2009 - netrgovalna dneva. Če bo predlog podprla večina, bo LJSE željo članov upoštevala. Dodano naknadno: predlog je bil nato uradno sprejet ob 15:50.
Najbrž ne bi bilo bistvene razlike, če bi jo zaprli za cel teden. V novembru je celotni promet LJSE znašal 32 milijonov evrov, to je približno toliko, kolikor se je danes trgovalo z delnico Siemensa v prvih 90 minutah v Frankfurtu.
Morda bi jo zaprli še ta petek? V četrtek organizira Ljubljanska borza novoletno zabavo v Bachusu, ki zna trajati do zgodnjih ur. Če v petek svojega borznega posrednika ne boste dobili na telefon, ali pa se bo pri vnosu naročil zatipkal; vsaj veste, kje se je zalomilo.
Maratonci tečejo zadnji krog
Marsikdo v teh dneh že občuti decembrsko razpoloženje in prej ko slej se pri posamezniku pojavi dilema, ali naj zmanjša aktivnost na finančnih trgih, si odpočije in nabere moči za naslednje leto. Kakšni so vaši načrti? Sam sem letos relativno spočit, zato bom vztrajal do konca.
V zadnjih tednih sem dobival v svoj nabiralnik številna e-sporočila znanih in neznanih oseb, ki so me s svojimi sporočili želeli prepričati, naj mesečno ne varčujem v vzajemnih skladih. Dolgo časa sem jih ignoriral, kakšnemu vsake toliko prijazno odgovoril, naj ne pretirava, dokler mi sedaj končno ni prekipelo od tega "gverila marketinga" nasprotnikov mesečnega varčevanja. Enostavno sem se naveličal navodil o tem, da naj pijem sirotko ali žganje in naj jem česen predvsem pa naj postavim čebulo v vsak prostor, ker bo to zanesljivo dovolj, kar bom potreboval za starost.
Zato vsem tem »dobronamernim neumnostim« odgovarjam s tem emailom. Vi, ki me poznate, veste, da mislim resno in mi prav tako zaupate, da imam dovolj znanja in informacij, da lahko kompetentno povem svoje stališče.
Nekateri kolegi iz držav, kjer še ni vzajemnih skladov, me sprašujejo, ali bi lahko kupili v Slovenji vzajemne sklade vsaj zase in za svoje družine. Pri nas pa se delamo norca iz vsega, kar je dobro in koristno.
Samo znanstvenim dokazom nismo pripravljeni verjeti. Zdi se, da mnogi med nami še zmerom živijo v srednjem veku in bolj verjamejo čarovnicam kot pa resni znanosti.
Jaz mesečno vplačujem (za tiste, ki me ne poznate – sem finančnik) in sem hvaležen sistemu, ki mi je to omogočil. Ostali pa ravnajte po svojem prepričanju. Pokojninski sistem je vedno slabši in vsak dan je manj časa, da se resnično zaščitite.
Upam, da bo tudi ta email tako uspešno potoval po Sloveniji in opozarjal na resnično plat medalje!
Pošljite ga tistim, ki jih imate radi.
Lep pozdrav. Tine
Moja replika na elektronsko sporočilo, ki lobira za cepljenje proti gripi (povezava).
Katere so najpogostejše napake, ki jih pri trgovanju z delnicami naredijo začetniki? Katerih pravil bi se morali držati, da bi jih naredili čim manj?
Še vedno razmišljam, kako pripraviti temo, ki bi govorila o tem, kako izbrati primerne delnice. Bodo posamezniki brali bilance in primerjali kazalnike? Dvomim. Morda je dovolj, da razlikujejo, da so nekatere branže bolj tvegane od drugih in da imajo svoje posebnosti glede na cikel. Doda se nekoliko tehničnega znanja, ki se ga priredi do mere, da je razumljiv, s poudarkom na razpršenosti, omejevanju izgub in potrpežljivosti?
Vir: TV Slovenija
Za naslednjič bi bilo morda dobro, da bi se lotil delnic iz naslova lastninskega preoblikovanja (certifikatov), večina ljudi ima delnice še od takrat in ne ve, kam z njimi. Vsakič, ko dobim vprašanje povezano z njimi (ali raznimi neikvidnimi slovenskimi delnicami), lahko le skomignem z rameni.
Prejšnji teden sem spremenil svoj pogled na nekatera slovenska podjetja. Nekaj sem jih obiskal skupaj z dvema angleškima upravljavcema. Zadolžena sta za vzajemni sklad, ki vlaga v razvijajoče trge (upravljajo sredstva v višini nekaj milijard), iščejo pa tudi naložbe za sklad, ki se bo osredotočal na Frontier Markets, kamor spada Slovenija. Presenetila sta z vprašanji, ki sta jih postavljala. Nobenega ni zanimalo, kako kaže naslednjim četrtletnim rezultatom, prej ju je zanimala kompetentnost vodstva, njihova motivacija (sistem nagrajevanja), potencialna tveganja in njihove izkušnje na Balkanu.
Prepričan sem, koliko mehkih č-jev je v besedi čevapčiči. Nisem pa strokovnjak za hitro rastoči balkanski trg. V delniškem portfelju posameznika priporočam usmeritev 20 odstotkov premoženja v naložbe na področju Balkana. Da ne boste rekli, da vam nisem rekel, da bo dobra naložba.
Ravno tako priporočam zelo okusne sarajevske čevapčiče v menzi Banke Slovenije.
V tokratnjih finančnih nasvetih je bilo govora o zlatu. Gledalci so lahko videli 500g težko zlato palico, kot tudi cene različnih kosov investicijskega zlata.
Jutro po uvrstitvi na nogometno svetovno prvenstvo sem kot kaže v silnem navdušenju 14 minutni tekst uspel povedati v sedmih minutah.
Veliko ljudi razmišlja o gradnji strehe, še preden prične graditi temelje (vsaj pri financah je pogosto tako). Poznam ljudi, ki trgujejo z najrazličnejšimi finančnimi instrumenti, pri tem pa so pozabili na osnove. Nanje nas spomni Boris Škaper iz podjetja i-svetovanje.
Vir: TV Slovenija
Pri finančnih nasvetih v oddaji Dobro jutro se občasno pojavi naslednje vprašanje gledalcev: "Govorite o naložbah, mene pa zanima, kam naj vlaga naša družina, ki ima 500 evrov mesečnega prihodka, s katerimi komaj preživimo?". Kako bi odgovorili vi?
Kaj nam govori zgodovina; ali trgi po prvih desetih dobičkonosnih mesecih v zadnjih dveh mesecih upadejo?
Obstaja možnost, da bodo vlagatelji proti koncu leta želeli unovčiti dobičke, prodajni pritisk pa bo povzročil padec tečajev. Glede na visoke dobičke od marčevskega dna bi bilo to tudi racionalno pričakovati? Odgovor na zgornje vprašanje so s pomočjo zgodovinskih podatkov raziskali analitiki Deutsche Bank. Zanimalo jih je, kaj sledi zadnjima dvema mesecema posameznega leta v primerih, ko je bilo obdobje prvih desetih mesecev zaključilo pozitivno.
Kaj so ugotovili?
Če je prvih 10 mesecev pozitivnih, potem obstaja velika verjetnost, da bosta november in december ravno tako pozitivna. Torej, v preteklosti obstaja le malo dokazov, da bi vlagatelji po dobrem letu poskušali v zadnjih dveh mesecih na veliko unovčevati dobičke.
Objavili so tudi tabelo od leta 1928 v vrstnem redu od najboljših do najslabših 10 mesecev po donosnosti. V 33 zadnjih primerih (od 82-ih), ki so v prvih 10 mesecih dosegli nad + 10 odstotkov, se je zgodilo samo enkrat (-2,02 odstotka v letu 1943), da je trg v zadnjih dveh mesecih izgubil več kot 1 odstotek.
Če se ni dogajalo v preteklosti, še ne pomeni, da tečaji v letošnjih zadnjih dveh mesecih ne morejo pasti. Ravno tako pa tudi ne moremo reči, da bosta letošnji november in december minila v unovčevanju dobičkov. Obstaja namreč le malo statističnih dokazov, ki kaže na to, da so se vlagatelji v preteklosti posluževali te strategije. Lahko se vprašamo tudi naslednje; ko se je nemški delniški indeks DAX nahajal pri 3.600 točkah, so kupovali le redki. Drugi so se opogumili pri 4.000 - 4.200 točkah, vendar v manjšem obsegu. Torej, kdo bi proti koncu leta unovčeval in kaj?
