Risk.si

Komentarji (0)

Vlagatelji, ki računajo na razvoj ameriškega delniškega trga, lahko pri nas izbirajo med šestimi različnimi vzajemnimi skladi.

Pregled donosa primerjalnega indeksa:

Pregled donosa indeksnih certifikatov:



Pregled donosov vzajemnih skladov:




Slika: odstotek skladov, ki preseže indeks S&P 500

 

Iz tega lahko potegnemo zaključek, da nam, če želimo biti udeleženi na razvoju ameriškega delniškega trga (vsaj v razmerju ena proti ena), ne preostane drugega, kot da kupimo indeks (indeksni certifikat). Pri nakupu točk skladov tvegamo, da se bo sklad odrezal slabše od trga. Naložbene certifikate, ki izključujejo valutno tveganje, prepoznamo po oznaki "quanto".

Komentarji (0)

Vlagatelji, ki računajo na razvoj azijskega delniškega trga, lahko pri nas izbirajo med šestimi skladi domačih upravljavcev (obstaja tudi nekaj tujih skladov, ki jih na tem mestu izpuščam), ki vlagajo v Azijo. Upravljavec sklada ponavadi upraviči upravljavsko in vstopno provizijo s tem, da preseže primerjalni indeks.

Pregled donosov vzajemnih skladov:

Pregled donosov azijskih indeksov:

Komentarji (0)

Velikokrat se zgodi, da imajo dedki in babice večje vsote na bančnem računu. Včasih dajo denar vezati za dlje časa, pri tem pa jih skrbi, kaj napraviti v primeru, da bi denar nujno potrebovali, saj vedo, da se vezave ne da prekiniti. Včasih se ravno iz tega zanjo ne odločijo. Odločili bi se sicer za eno ali tri mesečno vezavo, vendar jim je nato preveč naporno ali nerodno vedno znova hoditi na banko in podaljševati vezavo.

Razlika med obrestmi pri vezavi in tistimi na bančnem računu znaša vsaj 3 odstotne točke.

Problem je v tem, da jih veliko ne ve, da obstaja možnost avtomatskega podaljševanja vezave, ki ga naročimo ob sklenitvi vezave. Prav tako jih bolj malo pride na idejo, da bi lahko sklenili več vezav. Marsikomu se tudi zdi preveč zahtevno uporabljati telefonsko bančništvo, kamor bi samo poklicali in povedali kaj želijo.

Najbolj enostavna je naslednja rešitev: babici in dedku razložimo položaj in ju pospremimo do banke in naročimo tri avtomatska podaljševanja enomesečnih vezav (po 33 odstotkov sredstev, namenjenih za vezavo). Babici razložite, da v kolikor bo potrebovala denar, da mora prekinitev vezave napovedati ponavadi 5 delovnih dni (odvisno od banke) pred mesečnim zaključkom vezave. Tako bo v tem primeru prekinila samo eno vezavo, drugi dve bosta pa tekli nemoteno naprej. Ko smo že na banki, naročimo še telefonsko bančništvo, kamor potem tudi enkrat skupaj pokličemo, da babica vidi, da je zadeva enostavna in da se na drugi strani oglasi po možnosti prijazen glas, ki bo ugodil njenim željam v zvezi z njenim bančnim računom. Tako ji bo naslednjič, ko bo hotela plačati položnico ali pa prekiniti vezavo, prihranjena pot do banke.

Banke ponujajo trenutno za mesečno vezavo okoli 3,2 odstotka obresti in več (odvisno od banke). Za vsakih deset tisoč evrov prejmemo letno 320 evrov. Če denar leži na računu, prejmemo zanje le 0,2 odstotne obresti (odvisno od banke), kar je 20 evrov letno. Preko vezave nekaj deset tisoč evrov se bosta lahko dedek in babica enkrat letno odpravila iz naslova obresti na oddih v toplice (napisal sem enkrat letn, saj ne smemo pozabiti na inflacijo. Glede na trenutno porast cen lahko le upamo, da se bodo cene umirile in da bo od varčevanja tudi nekaj ostalo).

Za bolj zahtevne babice, ki jim je enomesečna vezava vseeno predolga, lahko izvedemo 3 vezave v različnih obdobjih, se pravi prvega, desetega in dvajsetega v mesecu, tako da bo v izrednih primerih lahko prišla do svojega denarja še hitreje.

Komentarji (0)

V nobenem drugem mesecu niso bile izgube glede na letno primerjavo višje, kot pa v mesecu septembru. Po hipotekarni krizi in padcu tečajev je pred nami najslabši borzni mesec – september. Ta tema se pojavlja iz leta v leto. Obstaja možnost, da bodo izkušnje zaradi zelo šibkih borznih mesecev, kot sta bila julij in avgust, tokrat izgubile svoj psihološki učinek. Tudi v preteklih letih so v juliju in avgustu dominirale druge teme, a je mesečni izkupiček kljub temu zatem slabo izpadel.

Nemški managerji kupujejo kot že dolgo ne

Komentarji (0)

Če se bo rast na naši borzi nadaljevala, sta naslednja kandidata za izločitev short certifikata na Krko (k.o. pri 1.207,50 evra; preračunano po cepitvi delnice 120,75 evra) in Telekom (k.o. pri 507,50 evra).

Komentarji (0)

Na začetku ne povsem brez zapletov

Prvi zgoraj omenjeni certifikat s finančnim vzvodom (k.o. meja pri 975 evrov) se izloči iz trgovanja, če se s delnico Krke opravi samo en posel po 975 evrov oz. nižje. Kljub temu, da se je dne 28.8. večina poslov s delnico Krke opravila po 1.171 evrov, je bil certifikat z oznako SG0BZQ ob 10:32 izločen.

Zakaj?

Ob istem času je bil z delnicami Krke zabeležen aplikacijski sveženj (izvenborzni posel dveh strank, ki se ga prijavi borzi; vendar posel ne vpliva na izračun aktualnega borznega tečaja) s 142 delnicami po 921 evra.

Ali lahko aplikacijski sveženj vpliva na k.o. certifikat?

Ne more. Trgovanje s certifikatom, ki ga je izdala ABN Amro in ima k.o. mejo pri 1.003 evrih, je potekalo nemoteno naprej. Zakaj se je potem ustavilo trgovanje s certifikatom od Société Générale. Na njih sem se obrnil preko elektronske pošte.

Odgovorili so v sedmih minutah

Šlo naj bi za tehnično napako, za katero so zagotovili, da se ne bo ponovila in so se zanjo opravičili. Z izločenim certifikatom naj bi bilo ponovno mogoče trgovati jutri.

Ocena

Certifikata sta tekmeca certifikatom z najvišjim vzvodom na delnico Krke. V naslednjih dneh bomo videli, kako se bosta odzivala na spremembo tečaja delnice Krke in kakšna bo razlika med nakupnim in prodajnim tečajem certifikata. Vsekakor je prihod novega izdajatelja dobra stvar, saj konkurenca s časom prinese tudi boljše pogoje za vlagatelje.

Zanimivo je tudi naslednje; med branjem njihovega odgovora se mi je zazdelo, da poskušajo ugotoviti, katere slovenske delnice bi lahko bile še aktualne za izdajo certifikatov.

Kakšna ideja?

Spisek aktualnih naložbenih certifikatov je na voljo tukaj.

Komentarji (0)

Čemu takšen naslov prispevka?

Bom povedal dolgo zgodbo na kratko. Odkar so bili lani izdani prvi slovenski naložbeni certifikati, se dogaja, da dobim ob določeni situaciji na trgu (v obdobju padcev na ljubljanski borzi) od novinarjev eno in isto vprašanje: "baje, da so Slovenci precej popušili, ali mogoče veš koliko". Žal nikogar nikoli ne zanima, koliko so zaslužili. Veliko k.o. certifikatov je zabeležilo minimalno 200 odstotni donos. Kasneje bom omenil še nekatere slovenske mite v zvezi z naložbenimi certifikati.

89 certifikatov s finančnim vzvodom

Za izdajo naložbenih certifikatov na slovenske delnice so se zaenkrat odločile tuje banke: ABN Amro, Erste Bank in Raiffeisen. Nakup in prodajo certifikatov lahko opravimo na borzah v Stuttgartu, Frankfurtu in na Dunaju (odvisno od izdajatelja) ali pa izvenborzno neposredno pri izdajatelju. ABN Amro je izdala prve certifikate, s katerimi je mogoče zaslužiti ob padcu slovenskih delnic (zaenkrat za Krko in Telekom) in SBI TOP indeksa. Spisek aktualnih certifikatov si lahko ogledate tukaj (povezava).

Naslednji dan po tistem, ko je prišlo do knockouta prvih certifikatov (na Krko, Istrabenz in dva na Telekom) pri nas, smo v medijih prebrali, da še ni znano, kolikšne izgube so utrpeli slovenski vlagatelji. Likvidacija certifikatov (izraz navajam dobesedno) naj bi služila kot dokaz, da so certifikati s finančnim vzvodom nadpovprečno tvegani.

Višino tveganja izberemo sami

Pri izbiri certifikata s finančnim vzvodom se sami odločamo, kakšno tveganje smo pripravljeni prevzeti. Bolj, ko je meja certifikata blizu tečaju delnice, večje je tveganje in s tem večji je vzvod certifikata (in tem večji potencialni dobiček). Vzemimo na primer certifikate, ki sledijo delnici Krke (tečaj Krke se je danes gibal okoli 1.120 evrov). Na voljo je šestnajst različnih, katerih k.o. meje se nahajajo med 500 in 1.000 evri. Medtem, ko znaša vzvod certifikata z mejo 500 evrov 1,56 – znaša slednji pri certifikatu z mejo 1.000 evrov 4,63. Vzvod pove, za koliko odstotkov se poveča cena certifikata, če se tečaj delnice poveča za 1 odstotek. Poglejmo si delovanje vzvoda na primeru certifikata Krke z mejo 1.000 evrov: v kolikor pridobi tečaj Krke deset odstotkov, se vrednost certifikata poveča za 46,3 odstotka (in obratno, če tečaj Krke pade za 10 odstotkov, izgubi certifikat 46,3 odstotka).

Vzvod se spreminja

Vzvod certifikata se za čas njegovega trajanja spreminja. Vrnimo se v čas izdaje k.o. certifikata na Krko z mejo pri 596 evrih [EB2J6B]. Izdan je bil v začetku septembra preteklega leta, ko je bil tečaj delnice Krke pri 664 evrih. Takrat je vzvod omenjenega certifikata znašal približno 5 (danes 2). To je certifikat na Krko, ki je do danes prinesel 357 odstotkov.

Kako vemo, kakšen vzvod ima kupljeni certifikat? Natančno takega, kot ga je imel tisti trenutek, ko smo ga kupili (zapomnimo si vzvod, ki ga je imel certifikat ob nakupu). Če smo kupili zgornji certifikat ob njegovi izdaji, nam še danes vsak dvig tečaja za 1 odstotek prinese 5 odstotkov. Kdor kupi omenjeni certifikat danes (pri vzvodu 2) je udeležen pri dvigu tečaja z dvema odstotkoma. Če želi vzvod 5, mora sedaj izbrati certifikat s k.o.-jem pri 1.000 evrih (kupec tega certifikata sedaj podobno tvega kot tisti, ki je lani septembra kupoval certifikat s k.o. mejo pri 596 evrih).

Izločeni prvi slovenski k.o. certifikati

Iz trgovanja so bili izločeni (knockoutirani) 4 k.o. certifikati izdajatelja ABN Amro (spisek). Zakaj je do tega prišlo? ABN Amro je pač poleg velike količine novo izdanih certifikatov ponudil tudi tiste bolj tvegane (ki se pri nas zaenkrat najbolj prodajajo). Nekaj takih še vedno ostaja v igri; od k.o.-ja so oddaljeni le nekaj odstotkov.

Izdajatelj ponudi trgu tisto, po čemer je povpraševanje. Da prihaja do k.o.-jev, ne pomeni, da je izdajatelj slab in da bi se ga morali izogibati. Prej pove, da je fleksibilen in zna prilagajati ponudbo tudi najbolj zahtevnim vlagateljem (vlagateljem z visokim nagnjenjem k tveganju ter špekulantom).

Kolikšno izgubo so utrpeli slovenski vlagatelji?

Zaradi k.o.-jev (zaenkrat!) praktično nobene. Razmišljamo na naslednji način: zadnja serija izdanih certifikatov pri nas ni dobila nobene medijske pozornosti. Trije certifikati so bili izdani samo dan pred njihovim k.o.-jem (Telekom, Krka, Istrabenz). Obstaja velika verjetnost, da zanje ni nihče vedel (na borzi tudi ni bilo zaznati nobenega prometa).

Ob k.o.-ju certifikata objavi izdajatelj vsoto, ki jo lastniki certifikatov dobijo nazaj (če gre za certifikat s stop-lossom). Za zgoraj tri omenjene certifikate tega podatka ni bilo mogoče najti. Četrti k.o. certifikat (na Telekom) je bil v obtoku že teden dni prej. Na borzi v Stuttgartu opazimo po k.o.-ju samo dva posla, nižja od tisoč evrov (seveda obstaja možnost, da je kdo pred tem kupoval certifikate izvenborzno). Za ta izločen certifikat je višina povrnjene vrednosti objavljena.

Kako izdajatelj služi na vlagateljih?

Izdajatelj obdrži dividende, zaračunava obresti in služi iz naslova spread-a (razlike med nakupno in prodajno ceno). Kakšne obresti? Pri nakupu certifikata s finančnim vzvodom nas izdajatelj pravzaprav kreditira. Ta "kredit" seveda ni zastonj.

Po drugi strani moti nekatere vlagatelje visok spread pri slovenskih certifikatih (najbrž tiste, ki držijo certifikat vsaj en mesec, niti ne). Treba je razumeti, da je delnica Krke v primerjave z delnicami večjih evropskih podjetij praktično nelikvidna. Z delnicami nemške farmacevtske družbe Bayer se dnevno opravi za 200 krat več prometa kot z delnico Krke.

K.o. certifikati z vzvodom 3, ki sledijo delnici Krke, imajo spread v višini od 3 do 5,5 odstotkov, certifikati z istim vzvodom na delnico Bayer-ja pa od 0.5 do 1 odstotka. Spread pri Krki (na primeru certifikata z vzvodom 3) na nek način torej ni tako zelo visok, kot sprva izgleda (prav tako tudi sam izdajatelj naleti na spread pri nakupu in prodaji delnic). Je pa res, da pri nekaterih certifikatih zaznamo zelo visok spread, ki znaša tudi do 10 odstotkov (preostale delnice imajo še manjšo likvidnost od Krke).

Seveda izdajatelji niso dobrodelne ustanove in bodo kot banke poskušale od vlagateljev iztisniti vsak cent, vendar pri tem tudi pazijo, da so poštene in da ne pridejo na slab glas. Večje, ko bo število izdajateljev certifikatov na slovenske delnice, večja bo korist za vlagatelje. Preden se odločimo za nakup certifikata, preverimo ali ustreza naši nagnjenosti k tveganju in če izpolnjuje naše zahteve glede trgovalnega časa, možnosti izvenborznega trgovanja in ali se tečaj certifikata pošteno odziva na gibanje tečaja delnice.

Ko vlagatelj kupi naložbeni certifikat (ki se navezuje npr. na neko določeno delnico) izvede izdajatelj certifikata "istočasno" nakup delnice na borzi. Ko vlagatelj proda naložbeni certifikat (ki se navezuje npr. na neko določeno delnico), izvede izdajatelj certifikata "istočasno" prodajo delnice na borzi. Izdajatelj izvede prodajo tudi ob zapadlosti naložbenega certifikata, kot tudi ob morebitnem preboju knock-out ovire. Prodaja in nakup večje količine certifikatov vplivata na tečaj delnice.

Kako naprej?

Zgornji prispevek ni mišljen kot predlog za investiranje. Glede na to, da ne verjamem, da se bo rast slovenskih delniških tečajev v taki meri nadaljevala (in s tem donosnost long k.o. certifikatov), in da obstaja možnost, ko se bliža čas, ko bodo vprašanja "koliko so Slovenci izgubili" bolj pogosta (na njih ne bi vedel odgovora niti v primeru, če bi delal na stuttgartski ali frankfurtski borzi), bi tokrat (ko sem lani pričel pisati o slovenskih naložbenih certifikatih, se mi še ni zdelo tako potrebno) priporočal:

Komentarji (0)

Japonski nepremičninski trg iz leta 1991 je resnično kralj vseh nepremičninskih in hipotekarnih mehurčkov. Preostanek zgodbe je znan: japonska kriza je uničila 20 bilijonov dolarjev kapitala in je trajala čez eno dekado. Še danes poizkuša japonska centralna banka preko realne obrestne mere pri ca. "nič odstotkov" preprečiti povratek v deflacijsko spiralo.

Da pa se je vrednost druge največje ekonomije na svetu (vmes že nominalno skoraj tako velika kot ZDA) in z razmakom najpomembnejša v Aziji, na vseh frontah zlomila, pa še ne pomeni, da je v krizo zapadla celotna regija. Med tem, ko je Nikkei 255 od leta 1990-1993 izgubil skoraj 70 odstotkov svoje vrednosti, so njihovi sosedi na hongkonški borzi doživljali najdaljši bikov trg v njihovi zgodovini.

SLIKA 2

Od leta 1990-1993 se je indeks Hang Seng početveril iz 3.000 točk na 12.000 točk in je do leta 1997 celo narasel na 16.673 točk. Hong Kong je stopil iz sence in postal neposreden tekmec finančnemu centru v Tokiu. Bo po vsej verjetnosti dolgo trajajoča ameriška nepremičninska kriza tudi ustvarila nove finančne centre, in pustila Wall Street ob strani?

Komentarji (0)

Nizozemska banka ABN Amro je izdala prve certifikate s finančnim vzvodom (k.o. certifikate), s katerimi je mogoče služiti ob padcu tečajev slovenskih delnic. Gre za tri "short" k.o. certifikate na delnico Krke in tri na delnico Telekoma. Obstajajo še nadaljnji trije na slovenski borzni indeks SBI TOP. Seznam je na voljo tukaj.

Pričakujem, da bo izdaja te vrste certifikatov med slovenskimi vlagatelji na začetku povzročila nekoliko zmede. Dodatne izdaje certifikatov bi lahko vplivali tudi na večje nihanje tečajev delnic, na katere se glasijo certifikati.

Prav tako ne smemo pozabiti na izkoriščanje short certifikatov v sklopu trgovanja z notranjimi informacijami. V prvi vrsti imamo zaposlene družb, ki imajo v podjetju dostop do pomembnih informacij in bi se utegnili pred objavo slabih podatkov obložiti z omenjenimi certifikati. V drugi vrsti pa imamo upravljavce skladov, ki lahko z večjim prodajnim naročilom posamezne delnice na ljubljanski borzi občutno povečajo vrednost short certifikata, ki bi ga kupil dan pred tem. Upam, da do takih situacij pri nas ne prihaja in da etični kodeks nekaj velja.

Certifikati, ki prinašajo donos pri naraščajočih tečajih se imenujejo "Call", "Long" oz. "Bull". V kolikor prinašajo donos ob padajočih tečajih, se imenujejo "Put", "Short" oz. "Bear". Za kakšen tip certifikata gre, je v večini primerov razvidno že iz samega imena certifikata. ABN Amro uporablja izraza "Long" in "Short".

Primer delovanja short certifikata na Krko

Danes ob 11:30 je znašala vrednost short certifikata na stuttgartski borzi 3,05 evra (WKN: AA0L4L), delnice Krke na ljubljanski borzi pa 1.093 evra.

V nadaljevanju podatki, ki jih v vseh primerih zasledimo pri k.o. certifikatu:

tip: short
vzvod: 3,93
k.o. meja: 1.207,50 EUR
osnovna cena: 1.380,00 EUR
udeležbeno razmerje: 100:1 (0,01)

Najprej si poglejmo, kaj nam pove vzvod. Vzvod pri short certifikatu pove, za koliko odstotkov se poveča cena knock-out certifikata, če se tečaj osnovnega instrumenta zmanjša za 1 odstotek. Delovanje vzvoda je razvidno iz naslednjega primera: predpostavljeno, da short k.o. certifikat, ki sledi delnici Krke izkazuje vzvod 3,93. V kolikor izgubi tečaj delnice Krke deset odstotkov, se vrednost certifikata poveča za 39,3 odstotka.

Naslednji podatek, ki nas zanima, je k.o. meja. Pri tem certifikatu znaša 1.207,50 evra (ta meja je FIKSNO določena s strani izdajatelja za vsak certifikat posebej). Kaj to pomeni? Današnji tečaj delnice Krke znaša 1.093 evra. Če tečaj delnice kadarkoli doseže ali preseže mejo 1.207,50 evra (k.o. meja certifkata), je certifikat "knockoutiran". Za "knockout" je torej dovolj, da se na ljubljanski borzi opravi samo en posel v višini 1.207,50 evra (ali višje).

Certifikat bo kupil torej nekdo, ki je prepričan, da bo tečaj delnice Krke padel in da njen tečaj v času držanja certifikata v nobenem primeru ne bo dosegel nivoja 1.207,50 evra.

Kaj je z udeležbenim razmerjem? V tem primeru znaša 100:1. Če bi slednjega prodajali v razmerju 1:1 z delnico, bi certifikat stal namesto 3,05 evra natanko 305 EUR (manjše udeležbeno razmerje tako poskrbi za večjo dostopnost certifikatov).

Kaj se zgodi ob "knock-outu"? Če bi bila osnovna cena enaka k.o. meji, potem po knockoutu ne bi nazaj dobil nič (šlo bi za t.i. certifikat brez stop-lossa). Če osnovna cena ni identična k.o. meji, pomeni, da certifikat vsebuje stop-loss, zaradi katerega dobimo ob "knockoutu" nekaj sredstev nazaj.

V tem primeru:

Cena certifikata ob knockoutu = (1.380,00 – 1.207,50) X 0,01 = 1,725 EUR

Zgornji izračun temelji na predpostavki, da bi izdajatelju res uspelo razpustiti zavarovalno pozicijo po tečaju 1.207,50 evra. Tak znesek bi lahko pričakovali na zelo likvidnem trgu, pri nas pa po vsej verjetnosti ne, zato dobimo nazaj nekoliko manj (odvisno po kakšnem tečaju je izdajatelj zaprl pozicijo).

Komentarji (0)