Včasih je dobro ponoviti nekatere osnove. Vzemimo si danes čas.
Čeprav posamezniki uporabljajo vse mogoče tehnike temeljne in tehnične analize, veliko vlagateljev ni v stanju, da bi presegli donos širšega delniškega trga (na primer delniškega indeksa). Tveganje je mogoče zmanjšati tako, da upoštevamo v nadaljevanju naštete glavne vzroke napak:
- Trgujte po pripravljenem načrtu
- Naučite se, kako ravnati z izgubami
- Časovni dejavnik – veselje in žalost
- Razpršitev zmanjšuje tveganje
1. Trgujte po pripravljenem načrtu
Strah in pohlep sta poglavitna vzroka, zaradi katerih vlagatelji delajo napake pri naložbenih odločitvah. Naložbe morajo biti zavarovane s stop-lossom, ki vlagatelja obvarujejo pred izgubami s težkimi posledicami.
Precenjevanje samega sebe
Do napak pri naložbenih odločitvah prihaja predvsem iz dveh vzrokov: strahu in pohlepa. Vlagatelji zelo hitro podležejo napačni veri v to, da so neverjetno pametni in da točno vedo, katera delnica bo naslednja zvezda, ki bo sijala na borznem nebu. Predvsem v bikovih fazah so vlagatelji nagnjeni k tovrstnemu razmišljanju. Bolj ko verjamejo v lastno nezmotljivost, bolj tvegano se vlagatelji pričnejo odločati za svoje naložbe.
Ali se ima vlagatelj v rokah, se ponavadi pokaže v obdobju medveda. Vlagatelj, ki je v težkih razmerah na trgu v stanju, da ohrani vrednost svojega kapitala, zraven pa tu in tam pobere kakšen dobiček, pri čemer ohrani hladno glavo, verjetno tudi v obdobju bika ne bo preveč objesten. Ponavadi je to le teorija, saj praksa kaže, da se le malokdo lahko nadzira. To se je pokazalo predvsem pri obnašanju vlagateljev v letih od 1999 do 2002.
V času takratnega hitro rastočega trga niso imeli nobenih težav tako individualni kot institucionalni vlagatelji, tako izkušeni kot neizkušeni, saj so bili kot vlagatelji lahko vsi uspešni. Verjetnost, da izberejo delnico, ki bo v nekaj tednih po nakupu izkazala visoko rast, je bila zelo pogosta. Ustrezno temu se je lahko vsakdo počutil kot pravi »strokovnjak za naložbe«. Prigospodarjeni kapitalski dobički so bili v primerjavi z depoziti občutno preseženi, pri čemer je vsakdo mislil, da je dosežen naložbeni uspeh rezultat njihove osebne spretnosti.
Situacija na trgu je izgledala pregledna, zato je zaupanje v lastne sposobnosti in v kvaliteto izbranih naložbenih produktov rastlo. Tudi domnevna tveganja je imel vlagatelj očitno suvereno v svojih rokah. Ta iluzija o popolni kontroli je privedla do prekipevajočega optimizma in v nadaljevanju do popolnoma izkrivljene slike tveganja - bik je hranil bika.
S koncem razcveta borz spomladi 2000 je prišlo do tega, kar v zgodovini borz imenujemo mentalni super-GAU (največja možna katastrofa npr. v jedrski elektrarni): individualni kot institucionalni vlagatelji so bili tako zaslepljeni z začetnimi vesoljnimi dobički, da so pogosto v posamezno delnico vložili tudi celotno svoje premoženje – in izgubili velik delež svojega investiranega kapitala.
Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: DAX je doživel takšen padec, kot še nikoli v preteklosti (tudi sedaj ne). S preko 8.000 točk v letu 2000 je nemški borzni barometer padel na 2.500 točk v letu 2002.
Iz tega lahko povzamemo naslednji zaključek: Kdor želi imeti na borzi dolgoročen uspeh, se ne sme nikoli preceniti. Trgujete s stop-loss naročili. Tako boste na enostaven način preprečili visoke izgube.
Z limitiranim poročilom lahko preprečimo izgube tudi ob nakupu delnic. Vlagatelj se mora navaditi, da pri vsakem naročilu odda limit (prej ko postopek avtomatiziramo, manjša je kasnejša možnost napake). To velja še posebej za vrednostne papirje, s katerimi se malo trguje, saj se sicer lahko zgodi, da bo naročilo izvedeno po čisto drugem tečaju, kot smo si pravzaprav želeli.
To velja še posebej za drugo in tretjerazredne delnice, torej tiste, s katerimi se trguje dnevno le z nekaj sto loti. V primeru, da tržno nakupno naročilo naleti na prodajno naročilo, katerega limit se giblje bistveno nad zadnjim tečajem, bo vaše naročilo izvedeno po tem višjem tečaju. Nekateri na ta način dobesedno nastavijo past naivnežem; primer brazilskih ali kitajskih nelikvidnih delnic na nemški borzi. Z limitiranjem naročila se lahko izognete tovrstni nevarnosti.
Spodaj primer za Petrobras Brasileiro; na sredini strani lahko vidimo deset najboljših ponudb in povpraševanj za to delnico, ki kotira tudi na nemški borzi. Teoretično gledano, če bi na trg poslali tržno naročilo za 30.000 evrov, poberemo zraven tudi tiste lote po 80 evrov (pri sicer tržnem tečaju delnice 31,50 evrov).
2. Naučite se, kako ravnati z izgubami
Mnogi vlagatelji prodajajo svoje delnice z dobički prehitro in puščajo naložbe z izgubami, da se kopičijo. Narediti je potrebno ravno obratno: "Pustite dobičke, da tečejo, vendar omejite izgube". Ta stavek, ki ga borzniki pogosto citirajo, je ključ do uspeha.
"Borza ni enosmerna ulica": kakor koli obrabljeno zveni, gre za borzno pravilo, ki pa še vedno drži. Kljub skrbni izbiri delnic ni vedno mogoče kovati le dobičke za posamezen portfelj. Če niste pripravljeni prevzemati izgub, pravzaprav ne bi smeli investirati na nobeni borzi tega sveta.
Po drugi strani pa je veliko vlagateljev naklonjeno k temu, da dobičke prehitro realizirajo. Dokler je trend pravilen in se tečaji dvigujejo, nič ne govori v prid prodaji delnice. Kdor prezgodaj proda, podari občuten kos potencialnega dobička.
Za primer si vzemimo delnico nemškega Telekoma. Kdor je prodal svojo delnico tik po izdaji delnic, je sicer v roku nekaj tednov pridobil kar čedno vsoto dobička. Vendar se je zatem trend rasti tečaja delnice nadaljeval še več mesecev, pri čemer se je vrednost delnice dvignila za več sto odstotkov.
3. Časovni faktor – veselje in žalost
Veliko vlagateljev bi želelo obogateti v najkrajšem možnem času. Pogosto je takšna želja najboljši razlog za popolno izgubo. Pustite, da čas dela za vas.
Čas je hkrati subjektiven in objektiven pojav. Objektivno ga lahko merimo v sekundah, minutah ali urah. Subjektivno pa se lahko minute vlečejo kot ure in ure minejo kot sekunde. Med dejansko pretečenim časom in subjektivnim dojemanjem časa lahko pogosto vmes ležijo svetovi.
To obliko veriženja časa lahko zaznamo tudi pri vlagateljih. Predstavljajte si, da danes v nekem borznem časopisu preberete priporočilo za nakup neke delnice. Premišljujete, ali bi jo naslednji dan kupili. Zaradi trenutno negativnega borznega dogajanja se za nakup ne odločite. Deset let kasneje preberete, da se je tečaj te delnice potisočeril. Verjetno se boste jezili in spraševali, zakaj delnice takrat niste kupili. Če bi na primer leta 1990 kupili delnice AOL, bi bili danes verjetno že milijonar.
Ko boste danes ponovno prebrali kakšno priporočilo za nakup delnice, ki bo po možnosti v desetih letih vredna več sto odstotkov več kot danes - jo boste kupili? Verjetno ne. Subjektivni občutek nam govori, da je obdobje desetih let predolgo. Veliko vlagateljev vidi dolgoročnost kot pomanjkljivost. Iz »ko bi vsaj kupil!« nastane »Šele v desetih letih?«.
Občutki in doživetja preteklosti neprestano vplivajo na delovanje v sedanjosti. Vlagatelji pogosto delujejo zelo čustveno in pozabljajo, da jih občutek časa vara. Preveč občutkov se praviloma ne sklada s finančno-ekonomsko računico.
4. Razpršitev zmanjšuje tveganje
Finančne trge vedno bolj določajo trendi. V posamezne panoge, ki postanejo "moderne", se pogosto investira preveč kapitala. Z raznovrstnimi delnicami bo vaš portfelj pravilno sestavljen.
Kot so pretirano močno naraščale vrednosti nove enokomije (New Economy; na primer tehnologija) v času od 1999 do 2000, tako so pretirano padale vrednosti stare ekonomije (Old Economy; stare in uveljavljene panoge). Korekcija jeseni 2000 je prinesla ponovno ravno nasprotje tega: tehnološke vrednosti so bile močno zanemarjene, standardne vrednosti pa zopet v naraščanju (seveda se je kasneje v znamenju splošnega padanja podrlo vse, ampak vmes je bilo mogoče opaziti omenjeni vzorec).
Z razpršitvijo lahko občutno zmanjšamo tveganje v portfelju. Če imate v portfelju delnice podjetij BMW, Daimler in Fiat, niste veliko naredili. Če pride avtomobilska panoga pod pritisk, bodo izgubljale vse delnice v tej panogi. Če bi imeli poleg delnice BMW v portfelju še delnice Wal-Marta in Beiersdorfa, bi bilo tveganje razpršeno, izguba pa zaradi negativnega trenda avtomobilske panoge občutno manjša.
Posebno vlagatelji, ki se osredotočajo na stranske vrednosti (tiste iz druge kotacije, ali pa na primer z neke balkanske borze), morajo tveganje razpršiti. Dokazano je, da so drugorazredne delnice v fazah korektur pod večjim pritiskom kot prvovrstne delnice, vendar se slednje kasneje v fazah okrevanja tudi počasneje dvigajo. Drugovrstne vrednosti so zaradi manjšega obsega trgovanja pogosto tudi nelikvidne. Zaradi tega je njihov tečaj bolj občutljiv, kadar trg izgublja tla pod nogami.
Povzeto po: comdirect Akademie
Preberite še:
