Facebook
Facebook je vreden več kot večina posameznih podjetij, ki so vključena v ameriški delniški indeks S&P 500. V slednjem je 310 delnic (od 500), katerih tržna kapitalizacija je nižja od 10 milijard dolarjev (toliko naj bi znašala vrednost Facebook-a).
Pri Digital Sky Technologies so pred kratkim za 1,97 odstotni delež v Facebook-u odšteli 200 milijonov dolarjev (preračunana vrednost za celoten FB naj bi tako znašala ca. 10 milijard dolarjev). Za Facebook, ki ima 200 milijonov uporabnikov, se pričakuje, da bo v letošnjem letu generiral 300 milijonov prihodkov.
Facebook ima torej večjo vrednost od Starbucksa, katerega prodaja znaša 9.67 milijarde dolarjev, pa tudi od proizvajalca aluminija Alcoa, katerega prihodki bodo znašali 17 milijard dolarjev. Dobre ideje torej veliko stanejo.
Hedge skladi stavijo na surovine
Spodnji graf prikazuje indeks neto odprtih dolgih (long) pozicij v ameriških surovinskih terminskih pogodbah. Po domače povedano, gre za to, da hedge skladi in ostali večji špekulanti ponovno stavijo na rast cen surovin. Tak optimizem je bil nazadnje prisoten lanskega avgusta.
Razviti trgi manj tvegani od vzhajajočih trgov
Vsaj včasih je bilo tako. Eden izmed glavnih razlogov, da se vlagatelji upirajo večjim naložbam na vzhajajočih trgih je dejstvo, da jih smatrajo za bolj tvegane. Iz spodnjega grafa je razvidno, da delnice vzhajajočih trgov obetajo več pri manjšem tveganju, kot ga prinašajo delnice iz nekaterih razvitih držav. Volatilnost delniškega indeksa MSCI Emerging Markets se je letos zaustavil prej in upadel hitreje kot delniški indeks MSCI US.
Vir: Chart of the day, Bloomberg (slednji jih objavljajo večkrat na dan, zato občasno povzamem tiste, za katere smatram, da bi utegnili biti zanimivi).
Govori o poti nekoga, ki se je odločil, da se preizkusi na trgovalnem parketu. Pot bo dolga, polna trnov, vendar se njegova vztrajnost lahko izplača. Lahko pride do tega, da si enkrat v prihodnosti s svojim delodajalcem razdeli milijon funtov v razmerju 90:10 v svojo korist.
Razmere v finančni industriji po svetu niso ravno rožnate. Od začetka finančne krize pa do danes je v finančnem sektorju izgubilo službo 314.000 zaposlenih. V tej panogi sedaj najtežje najdejo službo tisti, ki nimajo dolgoletnih izkušenj oziroma iščejo prvo zaposlitev. Ker služb z letno plačo 70.000 evrov (plus bonus) v večjih investicijskih bankah ni na pretek, je potrebno biti pripravljen prijeti za marsikaj.
Trgovalne hiše
V Angliji obstaja večje število manjših trgovalnih hiš, kjer trgovalci trgujejo na račun hiše. Na začetku možnosti za zaslužek niso velike, vendar lahko tisti, ki se izkažejo, kasneje zaslužijo veliko.
To je pot, po kateri sedaj že nekaj časa hodi moj prijatelj, zato si poglejmo, kako takšen posel sploh izgleda.
Ko pričneš s službo, te na različnih izobraževanjih pričnejo pripravljati na trgovanje. Na začetku trguješ na simulatorju, kar traja približno 8 tednov. Ko je razvidno, da si sposoben ponavljajoče dosegati dobičke, pričneš trgovati v živo.
Na voljo imaš šest mesecev. Prve tri mesece znaša plača 400 funtov mesečno, naslednje 3 mesece pa 500 funtov mesečno (drži, študent na Petrolu zasluži več). Če po tem obdobju nisi dobičkonosen, pospraviš mizo in se posloviš.Trguješ na terminskih trgih; osnovni instrument, s katerim boš trgoval, si izbereš sam. Najpogostejša izbira so terminske pogodbe na FTSE 100, S&P 500, DAX, nafto in nemški Bund.Ko pričneš trgovati v živoNa začetku imaš določen dnevni limit, to je znesek, ki ga lahko maksimalno izgubiš v enem dnevu. Gre za 500 funtov.Kako približno zgleda tako trgovanje? Pri trgovanju s terminsko pogodbo na nemški delniški indeks DAX znaša ena indeksna točka 25 evrov. Če nekdo odpre dolgo pozicijo na DAX, ta zraste za 10 točk, zabeleži dobiček v višini 250 evrov (če pade za 10 točk, izgubi 250 evrov).Torej, če indeks trgovalcu nekajkrat uide v napačno stran v skupnem seštevku 20 indeksnih točk (500 evrov), je za tisti dan opravil. Seveda skoraj nihče ne trguje samo z eno terminsko pogodbo, zato postavljajo stop-loss naročila toliko bolj na tesno.Na dan naredijo od 30 do 100 poslov, odvisno od trgovalca. Pred odhodom domov morajo zapreti vse pozicije, držanja preko noči ni.
Če skupna izguba naraste na 5.000 funtov (teoretično lahko pride v tega že v prvih desetih dneh), se od službe lahko poslovijo.
Kako potem zaslužijo?Ko pričneš dosegati tedenski dobiček v višini 1.000 funtov (in tvoj račun naraste na 5.000 do 10.000 funtov), preideš na sistem delitve dobička 50:50. Takrat tudi pričneš plačevati 1.500 funtov mesečno za trgovalno postajo (stroške transakcij ravno tako nosiš sam).Z večjimi vsotami na trgovalnem računu postane delitev dobička za trgovalca ugodnejša:60:40 - pri stanju računa 20.000 funtov70:30 - pri stanju računa 100.000 funtov80:20 - pri stanju računa 300.000 funtov90:10 - pri stanju računa 1.000.000 funtovKo preideš na sistem 60:40 (v svojo korist) in vidijo, da imaš potencial, dobiš možnost, da začneš trgovati v njihovi centrali v Londonu.Delitev dobičkaZgoraj omenjeni razredi delitve dobička pridejo v poštev takrat, ko se trgovalec odloči, da si bo nekaj izplačal. Definitivno prihaja do dileme, kdaj se odločiti za dvig. Če rabiš nekaj denarja za sproti, se ne oziraš toliko na delitveni razred. Ko pa tvoj račun postane večji, pa verjetno samo razmišljaš, kako boš prišel v bolj ugoden razred.Good luck, Martin!PS: Če ima zanj morda kdo kakšno vprašanje, ga lahko zastavi spodaj med komentarji (v angleščini ali poljščini, prosim).
Obama boljši od Buffeta
Spodnji graf prikazuje najmočnejši reli po letu 1930, po tistem, ko je ameriški predsednik Barack Obama 3. marca dejal, da delnice ponujajo dobro dolgoročno priložnost. Delnice so sicer za tem padle še 3.5 odstotka in 9. marca dosegle 12-letno dno, a so nato zrastle 37 odstotkov. Warren Buffet, drugi najbogatejši zemljan, je naredil podoben klic lani s člankom "Buy American. I am" v časopisu New York Times. Delnice so od takrat padle 29 odstotkov, vendar so danes nižje samo še 4 odstotke.
Banke z večjo utežjo
Spodnji graf prikazuje utež finančnih institucij v ameriškem delniškem indeksu S&P 500. Ta znaša 13,86 odstotka (v začetku marca je bila le-ta pri 8,6 odstotkih) in se sedaj nahaja na drugem mestu. Večjo utež imajo le tehnološke delnice. S&P 500 Financials Index je od marca narastel 115 odstotkov. V primeru, da pride še do kakšnih težav v bančnem sektorju, bo vpliv tega sektorja na gibanje S&P 500 indeksa večji.
Draga, mi prosim posodiš za pivo?
Razlika med nezaposlenostjo med ameriškimi ženskami in moškimi še nikoli ni bila tako visoka po 2. svetovni vojni, kot je danes. Najhujša recesija v zadnjih 50 letih je terjala davek v moško prevladujočih panogah, kot so proizvodnja in gradbeništvo.
"Petek Notes" se objavljajo ob petkih, ponavadi jih natisnem in preberem čez vikend. Na začetku najdemo aktualne teme s področja svetovne ekonomije, v nadaljevanju se nahaja komentar prihajajočih ekonomskih podatkov (za Evropo in ZDA), temu pa sledi "US Review", "Fixed Income Outlook", "Forex Outlook" in "Our Global View".
"Petek Notes" bom dodal na spletno stran vedno takoj po izzidu (v petek skoraj vedno pred 16:00). Zadeva bo všeč predvsem tistim, ki se zanimajo za širšo sliko in želijo razumeti določena dogajanja na finančnih trgih (zdi se mi, da se da po tej plati dobiti več znanja, kot pa recimo na fakulteti; dober vir znanja in odlična izbira je tudi "The Economist"). Če se lotevamo podobnega branja prvič, lahko pričakujemo, da bodo nekatere stvari morda predstavljene nekoliko bolj zahtevno (sploh če ne poznamo ozadja), bo pa lažje tretjič ali petič.
Lep vikend!
Rast delniških trgov
Spodnji graf prikazuje pet mesecev gibanja evropskega delniškega indeksa DJ Stoxx 50 po tistem, ko je v letu 2003 dosegel svoje dno. Letos je narastel 34 odstotkov. Kdaj si bodo trgi vzeli čas za predah?
Manjša nova nezaposlenost
Pred časom so podatki o tedenski prijavi nove nezaposlenosti (Jobless Claims) dosegli svoj vrh. Včerajšnji objavljeni podatek je bil že veliko nižji (601.000 namesto pričakovanih 635.000). Sicer naslednjemu grafu ne bi dajal prevelikega pomena, a zgodovinsko gledano se je recesija končala v naslednjih tednih po tistem, ko so nove prijave pričele upadati.
in nova naročila
Še eden izmed glavnih razlogov za optimizem na delniških trgih. V aprilu so nova proizvodna poročila prvič presegla tekočo proizvodnjo v zadnjih 14 mesecih (Kitajska, ZDA), kar bi lahko nakazovalo, da je najhujše za svetovno ekonomijo za nami (Credit Suisse analiza).
Ladje čakajo v pristaniščih
Dogajanje na področju svetovne trgovine spremljamo predvsem preko Baltic Dry indeksa, kateremu razmeroma dobro kaže. Naslednje poročilo prikazuje nekoliko drugačno sliko. Svetovna trgovina naj ne bi bila nič boljša kot ob koncu lanskega leta, če se osredotočimo na število neaktivnih ladij v pristaniščih (naftni tankerji, ladje, ki prevažajo surovine, avtomobile). Naslednji graf prikazuje število ladjevja, ki čaka v pristaniščih. Graf se izračunava na podlagi kombinacije registra Lloyd’s (ene največjih zavarovalnic, ki deluje na področju ladijskih zavarovanj) in komentarjev kapitanov. Ladijski prevoz znaša 90 odstotkov celotne svetovne trgovine.
Rast cene govedine (in bakra?)
Cena govedine naj bi se v naslednjih dveh desetletjih povečala. V tem obdobju naj bi se 700 milijonov Kitajcev in Indijcev preselilo v mesta. Zgodovina nakazuje, da urbanizacija vodi do močnega povpraševanja.
Eden izmed razlogov, zakaj je dobro vedeti, kdaj družbe izplačujejo dividende? Da se vlagatelj po nepotrebnem ne čudi, zakaj je tečaj neke delnice v enem dnevu izgubil na primer 8 odstotkov.
Nekdo, ki šele pričenja s trgovanjem, na dividende včasih pozabi. Tako se lahko zgodi, da ima pri neki poziciji nastavljeno stop-loss prodajno naročilo, ki se ob takem dogodku lahko hitro sproži.
Primer dividende na primeru RWE
Prejšnji teden je nemška družba RWE AG izplačala dividendo v višini 4.5 evra. Ponavadi se tečaj delnice na »prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende« zmanjša za znesek v višini dividende, tudi v tem primeru je bilo tako.
Na kaj je potrebno pomisliti
Poglejmo si na kakšen način se ponavadi odvije zgodba v povezavi z izplačilom dividend. V mislih moramo imeti predvsem dva datuma.
Podjetje pripravi objavi predlog o izplačilu dividend. Ta vsebuje presečni datum, na katerega moramo biti lastniki delnice, da smo upravičeni do izplačila dividende (Record Date). Podan je tudi datum prvega trgovalnega dne brez upravičenja do dividende (Ex-Date). Predviden je tudi datum izplačila (Payable-date).
RWE AG
Ex-Date 23.4.2009
Record 22.4.2009
Payable 23.4.2009
Kdor je bil lastnik delnice RWE na dan 22.4. je prejel izplačane dividende naslednji dan 23.4.2009
Temu ni vedno tako
Pri izplačilu dividend opazimo, da se takega vrstnega reda držijo predvsem na nemških tleh. Napačno bi bilo misliti, da tečaj delnice pade na dan, ko je izplačana dividenda [pri tako Nemcih slučajno nanese, da je Ex-date enak datumu izplačila (Payable-date)].
V Sloveniji nekatere družbe izplačujejo dividende do tri mesece po Ex-date. Tudi pri Mc Donalds-u čakamo kakšen mesec.
Nehvaležna obdavčitev
Na prvi pogled za nas predvsem pri nemških in ameriških dividendah. Pri nas znaša stopnja obdavčitve dividend 20 odstotkov, kar pa ne pomeni, da bomo vedno plačali le toliko (naj pa bi). Če imamo odprt trgovalni račun pri nas, nam v primeru RWE dividendno izplačilo obdavčijo po stopnji 26,36 odstotka (takšna stopnja obdavčitve velja v Nemčiji). Sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju sicer velja, vendar naša davčna prizna samo 15 odstotkov. Zato moramo v nadaljevanju odšteti še 5 odstotkov pri nas. Koliko ostane vlagatelju od 4,5 evra?
4,5 evra – 1,19 evra (nemški davek; 26,36 %) – 0,23 evra (davek doma; 5%) = 3,08 evra
Mislim, da v primeru izplačila ameriških dividend obdavčitev celo 30 odstotna, k temu pa pri nas prištejemo še nadaljnjih 5 odstotkov. Temu se izognemo preko nekaterih posebnih obrazcev (pri ameriških podjetjih gre za W-8 obrazec, ki nam ga mora priskebeti broker, pri čemer je obdavčitev potem 15 odstotna, za Nemčijo najbrž obstaja kaj podobnega); o tem kdaj drugič...
V medvedjih časih je dobro biti lastnik delniškega vzajemnega sklada, saj bo upravljavec poskrbel za to, da bo sklad padel manj kot trg. Ne drži! Kljub temu se omenjenega argumenta poslužuje marsikateri finančni svetovalec (prodajalec).
Standard & Poor's objavlja vsako leto podatek, koliko vzajemnih skladov se je odrezalo slabše od primerjalnega indeksa. Za kaj gre? Če naredi delniški indeks S&P 500 v petih letih 10 odstotkov, upravljavci skladov pa 6 odstotkov, se je indeks odrezal bolje od sklada.
V zadnjih petih letih v obdobju od leta 2004 do 2008 je delniški indeks S&P 500 prekosil 71.9 odstotka aktivno upravljanih skladov (ki vlagajo v velika ameriška podjetja). Indeks S&P MidCap 400 je bil boljši od 75.9 odstotkov skladov, ki vlagajo v srednje velika ameriška podjetja, indeks S&P SmallCap 600 pa je povozil 85.5 odstotkov skladov (ki vlagajo v manjša ameriška podjetja).
Ta rezultat je primerljiv s prejšnjim petletnim obdobjem 1999-2003. Da gre pri argumentu o dobrih upravljavcih v obdobjih medveda za mit, se je pokazalo tudi v prejšnjem medvedjem trgu med 2000 in 2002.
Vzajemni skladi
Najbrž upravljanje sklada ni lahka naloga (je pa donosna; provizije). Imaš nek benchmark, ki mu slediš (recimo S&P 500). Veš, da moraš imeti npr. 80 odstotkov sredstev sklada v delnicah tudi v slabih časih, zato takrat poskušaš rešiti, kar se da. Če imaš smolo, te udari še valutno tveganje. Po možnosti upravljaš še en sklad, na primer azijskega, v katero zgodbo tudi verjameš in dela dobro. Kljub temu, da sam sicer v ZDA ne bi sam vložil niti centa (bi ga recimo na Kitajsko), še vedno nalagaš sredstva varčevalcev v ZDA.
Upravljanje premoženja
Tukaj je zgodba nekoliko drugačna (naj bi bila). Upravljavec nalaga sredstva vlagateljev tja, kamor se mu ob danem trenutno zdi najbolje. Praktično nima omejitev. Izbira lahko med vsemi naložbenimi razredi in finančnimi instrumenti. Se pravi, vlaga lahko kamorkoli po svetu, katerokoli panogo, surovino ali valuto. Na voljo so mu tudi izvedeni finančni instrumenti (od terminskih pogodb do opcij).
Zato mi še vedno ni jasno, zakaj nekatere finančne institucije pri nas ponujajo pri upravljanju premoženja specifične portfelje (na primer globalni, balkanski, itd.). Najbrž se dobro prodaja.
Če sem že začel z temo upravljanja premoženja, naj še dokončam. Informacije o tej storitvi pri nas so težko dosegljive, kljub temu pa je težko mimo nekaterih stvari. Upravljavci so bili v dobrih (zvezdniških) časih celo težko dosegljivi za svoje prodajne vrste, kaj šele za vlagatelje. Slišal sem za primer, ko so upravljavci 200.000 evrov vreden portfelj zdesetkali na 20.000 evrov. Nekje drugje jim je šlo dobro do trenutka, ko so pričeli trgovati z opcijami. Letos se dogaja, da so se zneski za vstop v upravljanje spustili za več kot polovico (po mojem mnenju manjši zneski za upravljanje niso primerni, težko je razpršiti portfelj, velik del poberejo provizije, ki so marsikje še vedno visoke).
Ne glede na vse, verjamem, da imamo pri nas tudi dobre upravljavce, pa čeprav jih je treba iskati z lučjo. O (ne)zadovoljstvu pri nas v povezavi s to storitvijo bi rad zvedel (napisal) več, zato bi povabil tiste, ki bi bili pripravljeni deliti svojo izkušnjo, da se oglasijo s svojimi komentarji ali pa pišejo na info(pri)risk.si
Brazilske delnice so zabeležile najdaljši reli v zadnjih treh letih; medtem ko dobički podjetij padajo, so analitiki znižali ocene o pričakovanih dobičkih za leto 2009 na zgodovinsko nizke nivoje. Se povečujejo možnosti za korekcijo na največjem latinskoameriškem delniškem trgu?
Klik na sliko za povečavo
Zlato je prejšnji teden zaključilo pod 100 dnevnim drsnim povprečjem (Moving average). Šibek volumen najbolj trgovane terminske pogodbe bi lahko nakazoval nadaljnji padec cene zlata. Ko je cena zlata nazadnje padla pod 100 dnevno linijo ob šibkem prometu, je le-ta upadla za 21 odstotkov v dveh tednih, z 906,5 dolarja (8. oktober) na 714,7 dolarja (23. oktober). Vsekakor bo nadaljnje gibanje cene zlata v naslednjih tednih odvisno tudi od razpoloženja na finančnih trgih.
Kitajski delniški reli, letos drugi največji na svetu, bi se lahko upočasnil, če se rekordno posojanje bank iz prvega četrtletja ne bo ponovilo. Obstaja verjetnost, da se je del teh posojil prelil tudi na delniški trg.
Vir: Bloomberg
Potrebujete nekoga, ki vam bo predlagal, za katerega življenjskega sopotnika se odločite, ali pa s katerim športom se ukvarjajte? Verjetno ne. Zakaj potem toliko ljudi takoj prisluhne drugim, ko gre za nakupe delnic? Nekateri so leni in iščejo bližnjice, drugi pa mislijo, strokovnjaki bodo že vedeli.
Razni napovedovalci in finančni analitiki dosežejo svojih 5 minut slave v nekaj letih, ko delnice rastejo. Nato pride do padcev, ki so bistveno krajši, trajajo leto ali dve, v katerih priporočeni nakupi izgubijo polovico svoje vrednosti. Takrat nemočno skomignejo z rameni, rekoč, da kaj takega ni bilo mogoče pričakovati. In tako se zgodba ponovi.
Potrebujemo primer? V nemški delniški indeks DAX je vključenih 30 največjih nemških podjetij. Predstavljajte si finančnega analitika, ki je pričel s svojo službo leta 2003. Njegova naloga so naložbeni nasveti. V tistem letu je narastel tečaj delnic 28 podjetij od skupno 30. Leto zatem je s pozitivnim predznakom zaključilo 18 delnic, v letih 2005 in 2006 pa ponovno 28. V 2007 jih je bilo še vedno 21. Težko delo, kajne? Slovenski borzni strokovnjaki so za leto 2008 napovedali splošno rast delniških tečajev, ruskemu delniškemu trgu pa pripisali 18 odstotno rast. Padel je za 73 odstotkov. Edini, ki je takrat borzam napovedal težke čase, je bil vedeževalec Danny.
Finančni trg je eden najbolj tekmovalnih prostorov na svetu. Znano je, da se velika večina vlagateljev odloča za naložbe ob nepravem času. Povečujejo nakupe, ko se trgi bližajo vrhu in pospešeno prodajajo, ko se trgi nahajajo blizu svojega dna. Kdor strmi k uspehu, mora ravnati drugače od drugih. Bi uspeli v svojem poslu, če bi delali tako kot vsi? Najbrž ne.
Ali obstaja možnost, da obogatite, če v udobnem naslonjaču gledate Jim Cramerja (glasni voditelj oddaje Mad Money na CNBC) in se ravnate po njegovih nasvetih? Poleg tega, za katere delnice se boste odločili, predlaga jih namreč na desetine? Vam pove, kakšno količino in kdaj prodati? Tudi če ste poleg tega naročeni še na storitev Vroča delnica (naložbeni nasveti ene izmed domačih BPH), vam želim vseeno vso srečo.
V kolikor izbirate delnice naključno, ne boste nikoli našli dobre kombinacije. Če je korelacija med delnicami previsoka, gre za slabo razpršitev portfelja in tveganja. Slab portfelj je približno tako dober, kot zdravljenje angine s koktajlom najrazličnejših tablet. Vlaganje je zahtevno, hkrati pa tako enostavno. O tveganju in stranskih učinkih se posvetujte z življenjskim sopotnikom ali usposobljenim finančnim strokovnjakom.
Gre za nadaljevanje prispevka: Prvi koraki na borzi
Prva ovira je za nami – vaš trgovalni račun je odprt. Sedaj lahko takoj pričnete z vlaganjem in trgovanjem. Preden pričnete, morate seveda premisliti, v katere vrednostne papirje nameravate vlagati. Najprej potrebujete neko osnovno idejo, ki jo boste zgradili glede na vaša pričakovanja o dogajanju na borznem parketu v prihodnosti, kot je na primer: pričakovanje, katero podjetje, kateri trg ali panoga se bodo dobro razvijali. Zato potrebujete informacije. Poglejmo si pot v današnji informacijski džungli.
Ne pozabimo: z nakupom delnice ste pridobili delež nekega podjetja. Postali ste eden od mnogih lastnikov. S tem ste udeleženi pri dobičku podjetja, če ga ta prigospodari in izplača. Razen tega se vrednost vašega deleža povečuje, če podjetje dobro dela, saj ga trg posledično nagradi. Lahko pa se zgodi tudi nasprotno: podjetje pridela izgubo, vaš delež pa izgublja na vrednosti.
Pričakovanje trga in tveganje
Preden se odločite na nakup delnice morate vedeti dve stvari. Najprej: vedeti morate, kakšno tveganje ste pripravljeni prevzeti.
In drugič: s pomočjo ciljno usmerjene in dobro zasnovane raziskave (domače naloge) si morate ustvariti svoje lastno mnenje o trgu. Pomembno je, da posameznih podjetja ne obravnavate posebej, temveč jih vidite v širšem sklopu. Za razlago delovanja delniškega trga in gospodarstva zadostujejo dnevni časopisi, saj nudijo dovolj raziskane informacije ozadja in analiz delniškega trga, gospodarstva v celoti kakor tudi posameznih segmentov.
Osredotočanje na pet vrednosti
Borzni profesionalci pogosto priporočajo, da se odločite na štiri do pet vrednosti in te potem intenzivno spremljate. Lažje bo, če se odločite za določen trg ali določeno panogo, kot je na primer energetska ali farmacevtska panoga. Pomembne so informacije o velikosti posameznega trga in podjetij, ki so znotraj njega aktivna. Obstaja velika vrsta panožnih indeksov (na Risk.si jih najdete pod zavihkom Tečaji / Panoge), ki prikazujejo razvoj podjetij znotraj posamezne panoge. Različne panoge so seveda povezane z različnimi tveganji.
Zato si naj vsak vlagatelj jasno definira svojo toleranco do tveganja in jih pri odločitvah tudi upošteva. Upoštevati mora, da se posamezne panoge lahko razvijajo drugače kakor celotni trg. To je odvisno predvsem od gospodarskega cikla (neciklične dejavnosti, kot so farmacija, jo odnesejo bolje med recesijami) Več informacij o razvoju panog nudijo poročila o panogah, ki jih ponujajo nekatere banke.
Branje bilanc
Za raziskave in analize podjetij obstajajo številni dokumenti, ki so lahko za vlagatelje zelo koristni. Podjetja morajo po predpisanih zakonih objavljati podatke. Med te spadajo na primer bilance, izkaz uspeha, Ad-hoc objave in insidersko poslovanje (Director’ s Dealings), če navedemo le nekatere.
Za vlagatelje je poleg bilanc in izkazov uspeha pomemben tudi tako imenovani Cash Flow. Teh številk ni možno manipulirati z raznimi bilančnimi triki. Cash-Flow je za vlagatelj zanimiv zato, ker pokaže, koliko je podjetje zaslužilo v operativnem poslovanju. Zrcali torej presežek poslovnih vplačil čez poslovne odhodke. Kolikor boljše razmerje, toliko likvidnejše je podjetje.
Učenje od drugih
Za borzne začetnike obstaja veliko možnosti, da izkoristijo znanje starih mačkov. Ena možnost je klub vlagateljev (pri nas še ne obstajajo, vendar ideja ni slaba), v katerih se v krogu podobno mislečih lahko seznanijo s svetom borzništva. Klubi vlagateljev (investment club) nudijo strnjeno znanje in izkušnje in imajo večinoma jasno definirane strategije vlaganja. Ali konservativno ali špekulativno, za vsakega vlagatelja se najde pravi klub. Tisti, ki bi se raje seznanil s strokovnim teoretičnim znanjem, lahko to stori preko ustrezne strokovne literature. Številne knjige priporočajo borzne strategije, pa tudi nekatere strokovne revije in časopisi ponujajo znanje za vlagatelje.
Sledi: Naložbene strategije
