Risk.si

Upanje je dober zajtrk, toda slaba večerja. (Francis Bacon)

Komentarji (3)

V medvedjem trgu zrastejo delniški tečaji tudi po 20 odstotkov. Špekuliranje, ali smo (vsakič znova) dosegli dno, se skoraj ne izplača.

Zadnji meseci

Podobno je bilo v letih:

1929 - 1932 (povezava)

in 2000 - 2001... (povezava)

Komentarji (10)

Od 15. do 16. aprila na Gospodarskem razstavišču. Finančniki bodo tam vsekakor poskušali marsikaj prodati, verjamem pa, da se bodo vmes našla tudi zanimiva predavanja.

Komentarji (2)

V ZDA nič bolje

Provizije

Vzajemni sklad vam na začetku zaračuna 3 odstotno vstopno provizijo. Upravljavska provizija nanese okoli 2,5 odstotka letno. Pri vložku 10.000 evrov to znaša 250 evrov letno. Imate 10 odstotne možnosti, da se bo vzajemni sklad čez 10 let odrezal bolje od borznega indeksa.

Kaj pravite na ETF, ki nima vstopne provizije, njegova upravljalska provizijo pa znaša od 0.2 do 0.5 odstotka? Morate ga sicer kupiti na borzi, vendar boste za transakcijske stroške pri spletnem posredniku odšteli 25 evrov.

ETF pride v poštev pri enkratnih vložkih ali trgovanju, težko pa bomo preko njega vlagali mesečno (če bi ga kupovali vsak mesec na borzi za 100 evrov se ne bi izplačalo).

Poanta

Če strmimo k čim bolj brezskrbnemu življenju na stara leta (in nočemo biti kasneje v breme otrokom), nam pri nas zaenkrat ne preostane drugega, kot da dolga leta mesečno vlagamo v klasične vzajemne sklade (morda je to edini razlog, da enkrat odprem "butik" z vzajemnimi skladi... kaj naj drugače predlagam npr. svoji teti; naj se enkrat na mesec priklopi na E*Trade?). O ETF-ih razmislite takrat, ko se odločate za enkratni vložek. Kdor trguje bolj pogosto, se lahko ravno tako posluži ETF-ov. Z njimi je mogoče vlagati bolj usmerjeno. Zakaj vložiti sredstva v sklad, ki se osredotoča na Azijo, če pa vas zanima izključno Kitajska? Za tiste, ki menite, da padci tečajev še niso rekli zadnje, uporabite delniški short ETF (katerega vrednost narašča, ko tečaji delnic padajo).

V Sloveniji se zaenkrat trži nekaj čez 250 skladov. Se še spomnite, kdaj so nam ponudili Balkan in alternativno energijo - marsikateri DZU ustanovi sklad takrat, ko je neka zgodba že vroča (in se bližu koncu). Zakaj torej čakati? ETF-i so na voljo.

Spisek ETF-ov na nemških borzah (priloga 1, priloga 2). Veliko informacij se najde tudi na spletnih straneh posameznih ponudnikov, kot je iShares (pokriva na primer polovico ETF sredstev na nemških borzah), Proshares in ostalih. Rekel bi, da ponudba ETF-ov nemških borzah za povprečnega vlagatelja več kot zadostuje. Pri tistih osnovnih instrumentih, ki kotirajo v tujih valutah, imejte v mislih še valutno tveganje (tega imate v vsakem primeru tudi pri skladu, ki vlaga v ZDA). Različne novice v povezavi z ETF-i so na voljo na ETFinvestor. Veliko bazo znanja in iskalnik ponuja Yahoo Finance.

Vir podatkov: iShares, NYT

Dodano kasneje: Na CNN so se v zvezi z družbami za upravljanje dokopali - do naslednje notranje informacije.

Komentarji (15)

Prispevek je namenjen tistim, ki še nimajo odprtega trgovalnega računa pri borznem posredniku in o njem razmišljajo. Tekst služi kot dopolnilo k že obstoječemu članku "Odpiranje trgovalnega računa", ki se nahaja v WikiBorzi. Danes objavljam prvega izmed štirih delov, pri tem pa gre za vsebine s strani frankfurtske borze, ki so, kot boste videli, predstavljene na enostaven način.

... Novi na borzi?

Želite naložiti svoj denar na borzo zato, da bi investirali v podjetje ali pa zaradi špekulacije? Najprej potrebujete trgovalni račun. Vlagatelji namreč nimajo direktnega dostopa do borze. Gre sicer za ovinek, ki pa ga dandanes niti ne opazite.

Trgovanje na borzi

Borzni novinci se srečajo s tujim svetom, polnim novih izrazov in nepoznanih običajev. Pri tem pa se morajo takoj na začetku odločiti in odpreti trgovalni račun. Poglejmo si, kako se tega lotimo. Primer:

Mojca se bliža 20. letom in ima že dobro leto svojo prvo stalno službo. Sedaj bi rada iz svojega denarja naredila več. Zato se odloči, da bo vložila na borzo. Na borzi je še absolutna novinka in ne ve točno, kako naj to najbolje izpelje. Najprej potrebuje trgovalni račun.

Obstajata dve vrsti trgovalnih računov: lahko ga odprete pri tujem nizkocenovnem spletnem borznem posredniku (v nadaljevanju spletni posrednik) ali pa v domači borzno posredniški hiši. Storitve so lahko zelo različne, zato je potrebna podrobnejša primerjava pogojev in stroškov.

Koliko stane trgovalni račun?

Mojca najprej naredi primerjavo med različnimi ponudniki trgovalnih računov. Primerjava novinki pokaže, da je klasični trgovalni račun pri “hišni banki” občutno dražji od tistega pri spletnem posredniku. Vzrok za to je v tem, da slednji pogosto ne ponujajo svetovanja. Nimajo podružnic in izpeljejo vse korake od prevzema naročila do izvedbe na istem mestu. To prihrani stroške, zato lahko svojim strankam omogoči ugodnejše transakcije. Medtem ko velike banke zaračunajo stroške za vodenje trgovalnega računa do 85 evrov letno, pri nekaterih spletnih posrednikih tega stroška ni. Ne glede na to, pa je potrebno prebrati tudi drobni tisk. Nekateri spletni posredniki so ugodni le, če redno trgujete. Sicer vam zaračunajo dodatno.

Koliko stane trgovanje?

V Sloveniji smo dobili prvega spletnega posrednika (BrokerJet), ki je pri nas za tujino najugodnejši. Za transakcijo v višini 10.000 evrov na nemški borzi bomo plačali 25 evrov [če delamo primerjave z drugimi, upoštevajmo, da ponavadi plačamo provizijo našemu posredniku (na primer 0,5 odstotka posla), potem še tujega (dodatnih 0,2 odstotka), potem pa ponekod še stroške poravnave (ca. 15 evrov))].

Glede na to, da se je BrokerJet na našem trgu pojavil šele pred časom, se je veliko naših vlagateljev že odločilo za odprtje trgovalnega računa pri nemškem E*Trade (spletna platforma obstaja celo v slovenskem jeziku). Stroškov vodenja računa ni, imajo pa še nižje provizije (kaj bistveno cenejšega bo težko najti). Pri primerjavi različnih spletnih posrednikov se Nemci poslužujejo naslednjih strani:

Primerjava spletnih posrednikov

Pri izbiri trgovalnega računa imajo važno vlogo stroški transakcij, ki pa lahko od posrednika do posrednika močno nihajo. Primer izračuna: pri posredniku ABC znašajo stroški za vsako transakcijo 10 EUR, neodvisno od velikosti naročila. Pri XY posredniku pa je strošek odvisen od velikosti naročila. Pri poslu vrednem 2.000 evrov znašajo stroški transakcije 20 evrov, pri 20.000 evrih pa 200 evrov. Potrebno je tudi premisliti, kako pogosto bomo trgovali, saj so minimalni stroški (na primer, posrednik zaračunava transakcijske stroške v višini 0,3 odstotka celotnega posla, vendar je minimalen strošek 15 evrov) ravno pri manjših naročilih lahko neprimerno visoki.

Primerjava svetovanja in drugih storitev

Borzni novinki Mojci je osebno svetovanje zelo pomembno. Nekateri spletni posredniki ponujajo svetovanje osebno ali po telefonu. Takšna pomoč je smiselna, saj lahko stranka skupaj s profesionalnim svetovalcem ovrednoti lastne želje in predstave in jih nato učinkovito realizira. Nekateri spletni posredniki ponujajo razen tega še druge storitve, kot so na primer: tekoči račun, bančno ali kreditno kartico (pri nas tega ni, primer velja za Nemčijo).

Mojca se je odločila za trgovalni račun pri spletnem posredniku. Vzrok za to je bil čisto pragmatičen: odprtje trgovalnega računa poteka preko interneta, njegova uporaba pa je brezplačna. Za ugodne se izkazujejo tudi stroški transakcij.

Informacija o sebi in toleranca do tveganja

Pri odprtju trgovalnega računa preko interneta Mojca posreduje podatke, kot so naslov in datum rojstva. In tiste, o svojih borznih izkušnjah. Zakon o trgovanju z vrednostnimi papirji namreč predpisuje (tako nemški, kot slovenski), da morajo posredniki pridobiti informacije o znanju in izkušnjah kupca. Kupci pa po drugi strani niso zavezani k dajanju teh podatkov.

Trgovanje z vrednostnimi papirji je vedno povezano s tveganji, o katerih morajo finančne institucije svoje stranke seznaniti. Nekateri spletni posredniki, kot je na primer Consors, je zato razvil posebne razrede tveganj, v katere se stranke razvrstijo same. Pred vsako transakcijo je stranka obveščena o možnem tveganju. Mojca pa je žal pri svojem spletnem posredniku imela slabo izkušnjo. Ta postopek ji ni bil podrobneje razložen, tako da najprej ni vedela, čemu služijo te informacije. Šele klic posrednika je zadevo razjasnil. Kljub temu se je odločila, da še naprej ostane pri izbranem posredniku.

Aktivirati in začeti

Po spletni prijavi je Mojca shranila dokumentacijo kot PDF dokument na svoj računalnik in natisnila obrazce za prijavo. S tem je stopila do najbližje pošte, kjer so preverili osebne podatke in vse dokumente posredovali posredniku (tako poteka identifikacija v Nemčiji, pri nas pa se v primeru odpiranja računa pri nemškemu posredniku lahko oglasimo na nemškem veleposlaništvu). Le nekaj dni kasneje prejme vso dokumentacijo za spletno aktiviranje trgovalnega računana na svoj naslov. Kratka in lahko razumljiva navodila jo vodijo skozi postopek prijave na internetu. Zato potrebuje gesla, ki jih zaradi varnosti prejme s posebno pošto. Pri prvi prijavi se ta gesla vpišejo, nakar se takoj vnesejo lastna gesla. Nova gesla naj bi nepoklicanim preprečila dostop do trgovalnega računa.

Novi spletni trgovalni račun je sedaj aktiviran in ponosna lastnica Mojca bi najraje takoj pričela s trgovanjem. Je pa nekje prebrala, da je na borzi najbolj pomembna disciplina. Ta vlagatelja obvaruje predvsem na začetku pred napakami, ki bi jih lahko povzročila nepremišljenost. Pred samim trgovanjem je najprej potrebno pridobiti različne informacije in jasno definirati svoje naložbene cilje.

Sledi: Najti informacije in jih razumeti

Komentarji (0)

LJ-Center, Filipov dvorec, 172 m2, ena najimenitnejših meščanskih hiš, l. 1900, 2. nad., veliki prostori, visoki stropovi, edinstvena razporeditev, prodamo. Cena: 688.000 EUR

Od časa do časa spremljam cene nepremičnin v centru Ljubljane. Omenjeni primer morda ni ravno realni pokazatelj trenutne situacije, se pa pozna, da so cene na nepremičninskem trgu bistveno nižje, kot pa so bile v času "evforije".

Komentarji (5)

Credit default swap (CDS) je finančni instrument, s katerim se je mogoče zavarovati proti kreditnemu tveganju. Tega se na primer lahko posluži kupec obveznice in se s tem zavarovuje proti neizpolnitvi poplačila obveznice s strani izdajatelja. Preko CDS-a so mogoče tudi špekulacije, vendar to ni osnovni namen instrumenta (nekdo lahko na ta način stavi, da se bo kreditna ocena nekega podjetja poslabšala, zato kupi CDS in ga kasneje dražje proda). Gre za najbolj trgovani kreditni izvedeni finančni instrument, z njimi trgujejo predvsem velike finančne institucije (posameznik do njega praktično nima dostopa).

Primer

Delovanje CDS-ov je lažje razumeti, če si njihovo delovanje pogledamo na primeru:

Pokojninski sklad ima v svojem portfelju za 10 milijonov evrov obveznic nemškega kemijskega koncerna BASF, katerih dospetje znaša pet let. Pokojninski sklad se želi zavarovati za primer, da BASF ne bo zmogel poravnati svojih obveznosti (ne bo zmogel poplačati ali kupona, ali nominalne vrednosti... recimo, da gre v stečaj). Zato se odloči za nakup CDS pogodbe, ki mu jo proda neka druga večja finančna institucija.

CDS na BASF je v začetku letošnjega leta znašal 100 osnovnih točk (100 osnovnih točk = 1 odstotek). V zameno za zavarovanje mora pokojninski sklad plačevati letno 1 % na 10 milijonov evrov (100.000 evrov).

Če BASF ne zataji pri kuponskih poplačilih obveznice, plačuje pokojninski sklad prodajalcu CDS-a naslednjih 5 let 100.000 evrov letno. Čez 5 let prejme pokojninski sklad od družbe BASF izplačilo nominalnega zneska iz naslova obveznice (10 milijonov evrov). Plačila za zavarovanje v petih letih nanesejo 500.000 evrov, kar zmanjša donosnost pokojninskega sklada, vendar se slednji s tem izogne tveganju izdajatelja.

Če je vse ostalo enako, se podjetje (ali država) z višjo CDS ceno smatra kot tisto, za katerega obstaja večja možnost, da propade (zaračunava se višji znesek za zavarovanje proti temu dogodku).

Kreditno tveganje po svetu

Spodaj so v pri tabeli prikazane CDS cene za države, v drugi pa še za nekatera DAX podjetja. Kot je iz njih razvidno, trenutno prinašajo najvišje kreditno tveganje Ukrajina, Argentina in Venezuela, najnižje pa Norveška, Finska in Nemčija (slednje imajo še vedno nižje kreditno tveganje kot ZDA [75]).

Iz spodnje tabele vidimo, koliko stane zavarovanje 10.000 dolarjev dolga. Danes stane 75 dolarjev, da se zavarujemo pred bankrotom ZDA (v primeru Nemčije 72 dolarjev). Eno leto nazaj je bilo še 18 dolarjev.

Nemška podjetja (za povečavo kliknite na sliko):

Komentarji (4)

Povezava [video, 8.29 min]

Komentarji (2)

Kakšen vpliv imajo na gibanje nemškega delniškega indeksa DAX družbe, kot so MAN, Salzgitter in Beiersdort? Praktično nobenega. Skupna utež teh treh podjetjih v indeksu znaša 2,1 odstotka. Commerzbank, Deutsche Postbank in Infineon predstavljajo 0,8 odstotka. Kdo so torej glavni igralci?

Največjih 10 družb predstavlja 72 odstotkov uteži celotnega indeksa. Največji vpliv na gibanje delniškega indeksa imajo Siemens (9,6 odstotka), E.ON (9,5 odstotka) in Deutsche Telekom (8,2 odstotka).

Močneje ko padejo (zrastejo) tečaji težkokategornikov, toliko močneje pade (zraste) delniški indeks DAX.

Praktični vpogled

Stanje ob 12:45. Delniški indeks DAX se je nahajal pri 3.612 indeksnih točkah (54 indeksnih točk nižje v primerjavi s prejšnjim dnem). Tečaj družbe E.ON je danes padel za -2,97 odstotka in s tem potisnil DAX 10.8 indeksne točke nižje. Za primerjavo; tečaj MAN-a je v istem času izgubil 3,6 odstotka, vendar je prispevek pri padcu indeksa znašal le 1,3 indeksne točke.

Komentarji (2)

Zjutraj ponavadi preverimo, kaj se je prejšnji dan dogajalo na trgih in kaj je v ospredju danes.

Če bo zanimanje, bom zjutraj najkasneje do pol desetih v Skupnosti objavil dve poročili s finančnih trgov: prvo je od Hypo Alpe-Adria-Bank, ki na kratko povzame aktualno dogajanje po svetu in pri nas, drugo pa od UniCredit Group, ki se nekoliko bolj osredotoči na tekoči dan.

Bližnjico do omenjene teme najdete v levem meniju pod »Zadnji prispevki skupnosti«, naslov teme pa se glasi »Delniški trgi - marec«.

Kot vedno, komentarji so več kot dobrodošli, kot tudi vsa druga razmišljanja v povezavi z dnevnim dogajanjem na finančnih trgih.

Komentarji (3)