Risk.si



Študij v Angliji

Prejšnji teden sem šel v Birmingham na podelitev magisterija (MSc Investments) in s tem zaključil enega bolj zanimivih poglavij v mojem življenju. Leto, ki sem ga preživel v Angliji je bilo zanimivo in hkrati naporno, predvsem pa drugačno od treh let, ki sem jih pred tem preživel v Nemčiji. Nikoli še nisem preštudiral toliko literature in našel odgovorov v tako kratkem času.

Ko gledam za nazaj, kaj se je v letošnjem letu zgodilo na finančnih trgih, vem, da je bila naložba glavnice za študij v septembru 2007 prava izbira. (Za kakšno stvar je dobra tudi sreča. Pierre 1889-1960).


Večkrat me kdo vpraša, kako se odpraviti na študij v tujino in na kaj je dobro biti pozoren. Zato sem za oktobrsko številko Mojih financ pripravil prispevek v zvezi s študijem v Angliji, Matjaž pa se včeraj strinjal, da ga objavim še tukaj (hvala!).


Edino vprašanje, ki se mi je zastavljalo pred podelitvijo, je bilo, kako najti svojo kapo po tistem, ko jo vsi vržejo v zrak. Nanj mi je s svoje izkušnje odgovoril veteran slovenske finančne industrije dan pred odhodom: v Angliji tega ne počnejo. Res je bilo tako.



Navada metanja kape je prisotna v ZDA. Kolegi iz Azije so jo po podelitvi vseeno metali. Kako so potem našli svojo, ne vem.

Zadnje čase postaja aktualno še nekaj. Glede na gibanje angleškega funta v primerjavi z evrom, postaja študij v Angliji za tiste, ki služijo in plačujejo v evrih - vedno cenejši in toliko bolj dostopen.


EURGBD



Članek, Na študij v Anglijo, revija Moje finance, oktober 2008

Katero univerzo izbrati, kje se nastaniti, koliko vse skupaj stane in podobno, je le nekaj vprašanj, ki si jih postavlja večina študentov, preden odidejo na študij v tujino. Da bo nekoliko lažje, navajam lastno izkušnjo glede magistrskega študija investicijskega bančništva v Birminghamu. Tovrstnih študijev je v celinski Evropi malo, v Angliji pa imajo že daljšo tradicijo, zato sem se odločil, da se za leto dni preselim na otok.

Zamislite si nekaj, kar vas zares veseli in radi počnete. O tem bi radi zvedeli več. Predstavljajte si, da se odpravite za leto dni nekam, kjer boste dobili odgovore na svoja vprašanja, ob vas pa bodo posamezniki, ki jih zanimajo iste stvari in prihajajo z vsega sveta. Prav za to gre pri magistrskem študiju v tujini.

Iskanje univerze


Na uporabni spletni strani (povezava) je mogoče najti celotno ponudbo študijskih programov angleških univerz. Pripravil sem širši izbor, podrobno proučil vsebino posameznih programov, potem pa se lani spomladi prijavil na pet različnih univerz.

Prijava na študijski program


Za priznane poslovne šole je zanimanje veliko, zato lahko izbirajo. Kljub temu visoko povprečje z dodiplomskega študija ni nobeno zagotovilo za sprejem na razpisano mesto. Izbrali bodo motivirane posameznike z osebnimi lastnostmi, za katere menijo, da so pomembne. Po mojem mnenju je motivacijsko pismo, ki ga je treba priložiti k prijavi poleg dveh referenc profesorjev, najpomembnejši del prijave.

Če so iz njega razvidni močna posameznikova želja in tehtni razlogi za izbiro prav te univerze, so možnosti večje. Referenco napiše profesor z domače fakultete. Tistim, ki so mu ostali v spominu, bo z veseljem pomagal. Kdor že ima delovne izkušnje, lahko dodatno priloži reference delodajalcev.

Pogoj za vpis je visokošolska oziroma univerzitetna diploma. Vpišejo se lahko tudi vsi, ki bodo diplomirali pred začetkom magistrskega programa in bodo diplomo poslali pozneje. Vse priloge, ki jih imamo v slovenskem jeziku, je treba uradno prevesti v angleški jezik. S celotno dokumentacijo se lahko oglasimo pri sodnih prevajalcih in sodnih tolmačih.

Znanje tujega jezika


Za vpis na angleško univerzo potrebujemo dokazilo o znanju angleškega jezika. Večina univerz priznava kateregakoli izmed dveh jezikovnih certifikatov, ki ju je mogoče pridobiti tudi pri nas. Prvi je IELTS, ki ga izvaja British Council (povezava), in je bolj splošno naravnan, drugi pa ameriški TOEFL, ki vključuje različne, tudi bolj specifične teme.

Oba ocenita raven znanja jezika, ta pa mora zadostovati tistemu, ki ga predpiše vsaka univerza posebej. Osebno se mi je zdel IELTS-preizkus lažji. Kdor razume angleške filme brez branja podnapisov in ima vsaj nekaj posluha za jezik, bo izpit z nekaj priprave zagotovo uspešno opravil.

Izbira poslovne šole


Prijavo lahko pošljemo na več univerz hkrati. Ko dobimo mesto, se odločimo za tisto, ki nam najbolj ustreza. Programi so lahko vsebinsko podobni, zato na posameznikovo odločitev vplivajo še drugi dejavniki. Sam sem iskal priznano univerzo, katere poslovna šola bo uvrščena med 50 najboljših v Evropi in bo ponujala praktično naravnan študijski program.

Naslednja stvar, ki mi je bila pomembna, je bila vrsta univerze, saj sem želel, da so vse fakultete in nastanitev na enem kraju, torej da gre za tako imenovani kampus. To je bil eden izmed razlogov, da se nisem odločil za London, saj se tam hitro zgodi, da porabiš veliko časa za vožnjo, po predavanjih pa se vsak razkropi na svojo stran. Rekel bi, da študijski program ni največja posameznikova izkušnja, ampak ljudje, ki jih spoznaš in s katerimi preživiš čas. Zato sem se odločil za University of Birmingham.


Nastanitev


Anglija je ena izmed redkih držav, kjer je lahko nastanitev v študentskem domu dražja od zasebne. Medtem ko je treba v Nemčiji za sobo v študentskem domu odšteti 180 evrov na mesec, je angleška tedenska najemnina od 90 do 130 evrov. Nastanitev je poleg šolnine drugi največji strošek. Hrana v trgovinah je nekoliko dražja od naše, precej več pa je treba odšteti za razvedrilo in družabno življenje.

Najbolj ugodne polete ponujajo poceni letalski prevozniki, ki letijo iz Ljubljane, Trsta in Celovca. Kdor ima avto, lahko razmisli tudi o tej možnosti, saj mu bo v tistem letu vedno znova prišel prav. Če koga skrbi vožnja po levi strani - po mojih izkušnjah se je nanjo mogoče navaditi v desetih minutah, poleg tega pa tudi angleška policija vozilu s slovenskimi tablicami ne posveča nobene posebne pozornosti.

Šolnina


Višina šolnine za študente iz Evropske unije je enaka tisti, ki jo plačajo Angleži, preostale mednarodne študente pa stane študij še enkrat več. Razpise za štipendije je mogoče najti na spletnih straneh posameznih univerz in British Councila, vendar so te bolj izjema kot pravilo.

Med študijem je mogoče delati, vendar intenziven program te možnosti skoraj ne dopušča. Šolnina za študij na manj priznanih poslovnih šolah je do osem tisoč evrov, na priznanih do 15 tisoč evrov, za nekatere v Londonu pa bo treba odšteti tudi več kot 20 tisoč evrov. Ob vseh teh številkah najbrž kdo pomisli: magistrski študij v tujini zveni dobro, vendar se vse konča pri omenjenih zneskih.

Štipendija


Slovenski javni sklad Ad Futura omogoča mladim najem posojila za študij v tujini. Na voljo niso namreč samo posojila za nakup rabljenih avtomobilov višjega razreda in za naložbe na Balkan ali Finanzas Forex, ampak tudi za študij. Vložek v študij v tujini se obrestuje do konca življenja. Ne samo v obliki denarja, prijateljev z vsega sveta in novih spoznanj. To leto spremeni človeka za vedno. Končan študij je vstopnica do tega, kar želiš početi v prihodnosti.


... delnica ponovno zrasti 350 odstotkov, da se vrne na stare nivoje.

 


Bernard Madoff. Veljal za enega najboljših upravljavcev hedge skladov in enega najuglednejših finančnikov na Wall Streetu. Imel je samo nekaj strank (najbogatejše od najbogatejših). Na začetku leta je še upravljal 17 milijard dolarjev.

Ko so nadzorni organi prejšnji teden pregledali knjige hedge sklada, so ugotovili, da od denarja ni ostalo več nič. Skupna izguba naj bi znašala 50 milijard dolarjev. Praktično je šlo za Ponzijevo shemo. Vlagateljem je zagotavljal do 10-odstotne obresti ne glede na razmere na trgu. Zveni znano?

Kakorkoli, hedge skladi so zaradi letošnjih slabih rezultatov že bili deležni večjih odlivov, nekaj skladov je bilo že likvidiranih (pri tem razprodajo celoten portfelj, kar tudi vpliva na trg). Propad Bernard L. Madoff Investment Securities LLC je vse prej kot pozitivna reklama za hedge industrijo, zato lahko računamo na naslednjo serijo likvidacijskih prodaj.


Na londonskem letališču čakam na naslednjo povezavo, zato sem šel vmes na vročo čokolado. Ko sem pogledal račun, sem opazil, da so s 1. decembrom zmanjšali davčno stopnjo (VAT; podobno kot DDV pri nas) za 2.5 odstotne točke, iz 17,5 odstotka na 15 odstotkov (najnižji nivo, ki je še dovoljen v EU). Z ukrepom (je začasen) želijo vzpodbuditi potrošnjo. Podoben korak bi koristil tudi kakšni drugi evropski državi, vendar se o tem zaenkrat samo govori.

Vroča čokolada je bila dobra. Cenejša tudi.


Handelsblatt objavlja tako imenovani "Insider-barometer", ki kaže na optimizem in pesimizem nemških managerjev. Barometer beleži nakupe in prodaje predsednikov uprav, članov nadzornih svetov in z njimi povezanih oseb iz 160 podjetij, ki kotirajo v Dax, MDax, TecDax in SDax segmentu. Pri meji barometra 110 je govora o nakupnem območju, ki predstavlja nakupni signal za celoten delniški trg.

Vrnimo se v september leta 2007, ko je delniški indeks DAX pričel kazati prve znake šibkosti. Nemški managerji so takrat že pričeli z nakupi delnic svojih podjetij. Insider-barometer se je takrat nahajal pri 154 točkah.

 

Optimizem aprila letos

Letos aprila (pri stanju nemškega delniškega indeksa DAX blizu 7.000 točk) je optimizem managerjev dosegel takratnji vrh, pri čemer se je "Insider-barometer" ustavil prek 200. Kot lahko danes vidimo, za nakupe niso izbrali najbolj ugodnega časa, saj je trg od takrat pa do danes izgubil še nadaljnjih 35 odstotkov.


Še bolj optimističen december?


Pretekli teden je barometer dosegel rekordnih 209 točk. Postavlja se vprašanje, ali bodo "insiderji" imeli tokrat glede dolgoročne perspektive bolj srečno roko.





Veliko managerjev z njihovimi nakupi nakazuje na "sedaj gre zares" razpoloženje: pri največjem svetovnem kemijskem koncernu BASF je takoj po objavi novice o pričakovanem masivnem zmanjšanju povpraševanja začela kupovati delnice uprava družbe skupaj z njihovim družinami. Tudi pri Deutsche Bank je višji management ravnal podobno.

Bomo videli, kako se bodo odrezali tokrat.



You are here  :