Noben uvod v tehnično analizo ni popoln brez razlage Dow teorije.
Charles H. Dow ni nikoli objavil "teorije", ki jo je osnoval. V bistvu slednja izhaja iz njegovega dela s povprečji delnic (delniški indeks), ki so bila matematična povprečja skrbno izbrane košarice delnic. Dow Jones Industrial Average, ki se danes smatra za enega najstarejših in najpomembnejših delniških indeksov, je bil prvič predstavljen leta 1896.
Charles H. Dow je prepustil drugim, da so skupaj sestavili teorijo na podlagi njegovih mnogih (zbirka člankov v Wall Street Journal) načel, ki delujejo kot ogrodje moderni tehnični analizi. Nekatera izmed njih vam bodo znana:
1. Vsi dejavniki (razen višje sile) so upoštevani v tržnih cenah. Če vam to zveni zelo podobno enemu osnovnih načel tehnične analize, imate prav.
2. Poznamo tri vrste trendov:
Dolgoročni trendi trajajo več kot eno leto, pogosto pa več let
Srednjeročni trendi lahko trajajo več tednov ali mesecev. Imenujemo jih tudi »popravki«, saj jih smatramo za motnje dolgoročnega trenda. Ti popravki se lahko pojavljajo v velikosti med 1/3 in 2/3 dolgoročnega trenda (so tudi močnejši in hitrejši), vendar samo začasno. Zatem se dolgoročni trend ponovno vzpostavi.
Kratkoročni popravki trajajo od enega tedna do več tednov, znotraj srednjeročnega trenda pa se lahko pojavijo dva do trije.
3. Dolgoročni trend gre skozi tri faze:
V fazi "akumulacije", ko so tečaji relativno nizki, poučeni vlagatelji kupujejo (oz. akumulirajo pozicije).
Ko se večje število kupcev – morda tistih manj prebrisanih – pridruži nakupovanju, začno tečaji rasti; to je druga faza, ki se imenuje "naraščajoči bikov trend". Prej ko slej se pojavi nakupno stopnjevanje, pri katerem se tečaji manj kvalitetnih delnic ujamejo v nakupni entuziazem visoko kvalitetnih delnic. Do tega trenutka je trg zelo verjetno rastel že nekaj let.
Nenadoma izgledajo tečaji vrtoglavo visoki, trg je na splošno precenjen. Ko začnejo najprej poučeni vlagatelji - za njimi pa tisti manj prebrisani – prodajati v vedno večjih in večjih količinah, se prične tretja faza, imenovana "distribucija". Tisti, ki imajo pozicije distributirajo njihove pozicije tistim, ki so pripravljeni kupiti.
4. Gibanja indeksov se morajo potrjevati. Čeprav je Dow gradil teorijo na podlagi proizvajalnih in železniških podjetij (Rail and Industrial Average), veljajo njegova spoznanja tudi na ostalih področjih. Poleg tega se je dotaknil tudi širših in pomembnejših principov potrditve (confirmation) in razhoda (divergence). Noben indikator tehnične analize ne more biti upoštevan kot en in edini signal; indikatorji morajo potrditi eden drugega, šele potem se smatra nakupni ali prodajni signal za veljavnega.
5. Promet mora potrditi trend. Skozi čas je Dow prišel do spoznanja, da je gibanje v smeri glavnega trenda skoraj vedno pospremljeno z znatnim oziroma naraščajočim prometom. Katerokoli gibanje trga, tako navzgor kot navzdol, se smatra za bolj pomembno, če je pospremljen z znatnim in naraščajočim prometom.
6. Trend se bo nadaljeval, dokler se ne pojavi prepričljiv signal obrata. Ta princip je mogoče enostavno pojasniti, težje pa ga je uporabiti. Kdaj je nasprotno gibanje tečaja začasna korekcija in kdaj gre za prvo nogo glavnega obrata? To je najbrž vprašanje, na katerega tisti, ki sledi trendu, najtežje odgovori.
Kot lahko vidimo, služi Dow teorija kot teoretična osnova tehnične analize.
Vseeno je teorija deležna tudi kritike: pogosto se omenja, da Dow teorija srednjeročnemu vlagatelju ne omogoča, da bi lahko izkoristil premike tečajev. Večinoma to drži. V povprečju se od 20% do 25% premika tečaja zaključi preden sledilec trenda opazi signal. Po tem je morda že prepozno, da bi premik izkoristil.
Po drugi strani pa Dow teorija ni bila nikoli predvidena za to, da bodo od nje profitirali kratkoročni in srednjeročni vlagatelji. Prej je njen namen služiti dolgoročnim vlagateljem. Kljub temu pa so nekateri trgovalci izdelali metode, s katerimi ujamejo spodoben del pogače.
Aktualna je bila tudi kritika, da z indeksi ni mogoče trgovati. To se je pred časom spremenilo, saj se z njimi lahko trguje preko ETF-ov, indeksnih certifikatov, terminskih pogodb in opcij.
Vsekakor Dow teorija ni popolna. Nobena teorija, noben sistem, noben pristop ni. Tako je tudi s tehnično analizo, vendar ne smemo pozabiti, da je tehnična analiza veščina, ki jo je, kot vse druge, potrebno vaditi. Noben sistem vam ne bo dal 100 % zanesljivih signalov. Konec koncev, odločitev o nakupu in prodaji je vaša. Tehnična analiza, (kot tudi ostale analitične metode), lahko pomaga pri sprejemanju kvalitetnih odločitev.
