Kam letos gledati in na kaj biti pozoren?
Potencialna obsežna fiskalna in monetarna stimulacija bi lahko končala ameriško recesijo v drugi polovici 2009. Negotovost je kljub temu velika. Na nepremičninskem in kreditnem trgu se postavlja vprašanje, koliko daleč bodo padle cene nepremičnin, kaj to pomeni za kreditne izgube in v kakšni meri bodo banke znižale zadolženost. Največje vprašanje za realno ekonomijo pa je, do kam lahko naraste stopnja varčevanja v gospodinjstvih.
1. Do kam lahko padejo cene nepremičnin v ZDA? Zaradi njih se je vse skupaj začelo. Stabilizacija njihovih cen v prihodnosti bo zaznamovala točko obrata v trenutni krizi. Bo Case-Shiller national index (meri spremembo cen v 20 večjih ameriških mestih) padel letos še nadaljnjih 15 %?
2. Koliko odpisov kreditnih izgub je še pred nami? Poleti 2007 je napoved za konec leta znašala 100 milijard dolarjev, govorilo se je o pesimističnih 200 milijardah za naslednje leto. Do danes je bilo odpisanih 1.000 milijard. Še 500 milijard letos? Višina izgub je kritična za širšo ekonomijo – banke ne bodo pripravljene povečati zadolženosti – posojanje bo tako še naprej šibko, razen če dobijo svež kapital.
3. V kakšni meri bodo banke zmanjšale zadolženost (deleveraging)? Zmanjšanje obsega posojil zaradi kreditnih izgub se bo izrazil v želji bank po zmanjševanju zadolženosti. V takem času se banke srečujejo z veliko negotovostjo glede ekonomije in njihovih potencialnih izgub, zato je naravna reakcija, da "počepnejo" in zmanjšajo tveganje njihovih portfeljev. Trenutna ocena je, da se je zadolženost zmanjšala za 10 odstotkov. Če bo tokratni odziv v skladu s preteklimi, se zadolženost lahko še zmanjša (v začetku 90-ih se je zmanjšala za 20 odstotkov).
4. Koliko lahko naraste stopnja varčevanja? Leta je bila nizka stopnja varčevanja ameriškega prebivalstva že skoraj zaskrbljujoča. Do sedaj se je zastavljalo vprašanje, kdaj bo prišlo do tega, da se bo stopnja začela povečevati. Danes je glavno vprašanje, kako slabo bo in ali se utegne slednja prekomerno povečati (na nekje 6 do 10 odstotkov).
Postavljajo se še druga vprašanja, kot so, kje bodo banke dobile svež kapital, v kakšni meri bo fiskalna in monetarna politika stimulirala ekonomijo, ali bodo ZDA sposobne financirati svojo reševalno akcijo in ali se bodo izognili deflaciji.
Katere indikatorje spremljati?
Glede na trenutno ekonomsko situacijo omenjam nekaj indikatorjev, na podlagi katerih si vlagatelj lahko pomaga pri sestavljanju ekonomske slike.
Poleg nepremičninskega trga (cena, prodaja stanovanj) spremljamo, kaj se dogaja s tedensko novo nezaposlenostjo (US job claims). Obstaja nekaj dokazov, da njihova sprememba lahko določi smer gibanja delniških tečajev.
Naslednji indikator so poročila o mesečnih izvoznih dejavnostih J. Koreje (slednji so prvi v mesecu, ki poročajo). Gre za zelo odprto ekonomijo, njihovi trgovalni partnerji pa so zelo raznovrstni. Izvoz v lanskem oktobru je v primerjavi s prejšnjim letom upadel za 19 odstotkov, v novembru ponovnih 17 odstotkov [naslednja objava bo 2. februarja].
Glede na velikost in pomembnost v svetovni ekonomiji, so pomembni še mesečni podatki o uvozu Kitajske in ZDA. Kitajska poroča za pretekli mesec v sredini tekočega meseca, ZDA pa kakšen teden kasneje. Nadaljujoči padec uvoza, ki smo ga videli v zadnjih mesecih, bi lahko pomenil težave, saj od leta 2000 približno 45 % odstotkov svetovnega povpraševanja prihaja ravno iz teh dveh držav.
Naslednji indikator je nemška poslovna klima (IFO Geschäftsklima), ki je odličen kratkoročni indikator ekonomske rasti (ali njene odsotnosti), tako za Nemčijo, kot celo Evropo [naslednja objava bo 27. januarja]. Na spodnji sliki gibanje vrednosti IFO in nemškega delniškega indeksa DAX.
Še ena malenkost
V zadnje pol leta je volatilnost na valutnih trgih močno narastla. Če vlagatelj namerava vlagati izven evrskega območja, naj temeljito premisli, kaj pričakuje od valutnega gibanja. Če prinese neka ameriška ali pa hongkonška delnica 15 %, valuta pa izgubi 20 %, se bo pri rezultatu vsekakor poznalo.
Vir slik in podatkov: Bloomberg, Goldman Sachs
