Facebook
Facebook je vreden več kot večina posameznih podjetij, ki so vključena v ameriški delniški indeks S&P 500. V slednjem je 310 delnic (od 500), katerih tržna kapitalizacija je nižja od 10 milijard dolarjev (toliko naj bi znašala vrednost Facebook-a).
Pri Digital Sky Technologies so pred kratkim za 1,97 odstotni delež v Facebook-u odšteli 200 milijonov dolarjev (preračunana vrednost za celoten FB naj bi tako znašala ca. 10 milijard dolarjev). Za Facebook, ki ima 200 milijonov uporabnikov, se pričakuje, da bo v letošnjem letu generiral 300 milijonov prihodkov.
Facebook ima torej večjo vrednost od Starbucksa, katerega prodaja znaša 9.67 milijarde dolarjev, pa tudi od proizvajalca aluminija Alcoa, katerega prihodki bodo znašali 17 milijard dolarjev. Dobre ideje torej veliko stanejo.
Hedge skladi stavijo na surovine
Spodnji graf prikazuje indeks neto odprtih dolgih (long) pozicij v ameriških surovinskih terminskih pogodbah. Po domače povedano, gre za to, da hedge skladi in ostali večji špekulanti ponovno stavijo na rast cen surovin. Tak optimizem je bil nazadnje prisoten lanskega avgusta.
Razviti trgi manj tvegani od vzhajajočih trgov
Vsaj včasih je bilo tako. Eden izmed glavnih razlogov, da se vlagatelji upirajo večjim naložbam na vzhajajočih trgih je dejstvo, da jih smatrajo za bolj tvegane. Iz spodnjega grafa je razvidno, da delnice vzhajajočih trgov obetajo več pri manjšem tveganju, kot ga prinašajo delnice iz nekaterih razvitih držav. Volatilnost delniškega indeksa MSCI Emerging Markets se je letos zaustavil prej in upadel hitreje kot delniški indeks MSCI US.
Vir: Chart of the day, Bloomberg (slednji jih objavljajo večkrat na dan, zato občasno povzamem tiste, za katere smatram, da bi utegnili biti zanimivi).
Govori o poti nekoga, ki se je odločil, da se preizkusi na trgovalnem parketu. Pot bo dolga, polna trnov, vendar se njegova vztrajnost lahko izplača. Lahko pride do tega, da si enkrat v prihodnosti s svojim delodajalcem razdeli milijon funtov v razmerju 90:10 v svojo korist.
Razmere v finančni industriji po svetu niso ravno rožnate. Od začetka finančne krize pa do danes je v finančnem sektorju izgubilo službo 314.000 zaposlenih. V tej panogi sedaj najtežje najdejo službo tisti, ki nimajo dolgoletnih izkušenj oziroma iščejo prvo zaposlitev. Ker služb z letno plačo 70.000 evrov (plus bonus) v večjih investicijskih bankah ni na pretek, je potrebno biti pripravljen prijeti za marsikaj.
Trgovalne hiše
V Angliji obstaja večje število manjših trgovalnih hiš, kjer trgovalci trgujejo na račun hiše. Na začetku možnosti za zaslužek niso velike, vendar lahko tisti, ki se izkažejo, kasneje zaslužijo veliko.
To je pot, po kateri sedaj že nekaj časa hodi moj prijatelj, zato si poglejmo, kako takšen posel sploh izgleda.
Ko pričneš s službo, te na različnih izobraževanjih pričnejo pripravljati na trgovanje. Na začetku trguješ na simulatorju, kar traja približno 8 tednov. Ko je razvidno, da si sposoben ponavljajoče dosegati dobičke, pričneš trgovati v živo.
Na voljo imaš šest mesecev. Prve tri mesece znaša plača 400 funtov mesečno, naslednje 3 mesece pa 500 funtov mesečno (drži, študent na Petrolu zasluži več). Če po tem obdobju nisi dobičkonosen, pospraviš mizo in se posloviš.Trguješ na terminskih trgih; osnovni instrument, s katerim boš trgoval, si izbereš sam. Najpogostejša izbira so terminske pogodbe na FTSE 100, S&P 500, DAX, nafto in nemški Bund.Ko pričneš trgovati v živoNa začetku imaš določen dnevni limit, to je znesek, ki ga lahko maksimalno izgubiš v enem dnevu. Gre za 500 funtov.Kako približno zgleda tako trgovanje? Pri trgovanju s terminsko pogodbo na nemški delniški indeks DAX znaša ena indeksna točka 25 evrov. Če nekdo odpre dolgo pozicijo na DAX, ta zraste za 10 točk, zabeleži dobiček v višini 250 evrov (če pade za 10 točk, izgubi 250 evrov).Torej, če indeks trgovalcu nekajkrat uide v napačno stran v skupnem seštevku 20 indeksnih točk (500 evrov), je za tisti dan opravil. Seveda skoraj nihče ne trguje samo z eno terminsko pogodbo, zato postavljajo stop-loss naročila toliko bolj na tesno.Na dan naredijo od 30 do 100 poslov, odvisno od trgovalca. Pred odhodom domov morajo zapreti vse pozicije, držanja preko noči ni.
Če skupna izguba naraste na 5.000 funtov (teoretično lahko pride v tega že v prvih desetih dneh), se od službe lahko poslovijo.
Kako potem zaslužijo?Ko pričneš dosegati tedenski dobiček v višini 1.000 funtov (in tvoj račun naraste na 5.000 do 10.000 funtov), preideš na sistem delitve dobička 50:50. Takrat tudi pričneš plačevati 1.500 funtov mesečno za trgovalno postajo (stroške transakcij ravno tako nosiš sam).Z večjimi vsotami na trgovalnem računu postane delitev dobička za trgovalca ugodnejša:60:40 - pri stanju računa 20.000 funtov70:30 - pri stanju računa 100.000 funtov80:20 - pri stanju računa 300.000 funtov90:10 - pri stanju računa 1.000.000 funtovKo preideš na sistem 60:40 (v svojo korist) in vidijo, da imaš potencial, dobiš možnost, da začneš trgovati v njihovi centrali v Londonu.Delitev dobičkaZgoraj omenjeni razredi delitve dobička pridejo v poštev takrat, ko se trgovalec odloči, da si bo nekaj izplačal. Definitivno prihaja do dileme, kdaj se odločiti za dvig. Če rabiš nekaj denarja za sproti, se ne oziraš toliko na delitveni razred. Ko pa tvoj račun postane večji, pa verjetno samo razmišljaš, kako boš prišel v bolj ugoden razred.Good luck, Martin!PS: Če ima zanj morda kdo kakšno vprašanje, ga lahko zastavi spodaj med komentarji (v angleščini ali poljščini, prosim).
Obama boljši od Buffeta
Spodnji graf prikazuje najmočnejši reli po letu 1930, po tistem, ko je ameriški predsednik Barack Obama 3. marca dejal, da delnice ponujajo dobro dolgoročno priložnost. Delnice so sicer za tem padle še 3.5 odstotka in 9. marca dosegle 12-letno dno, a so nato zrastle 37 odstotkov. Warren Buffet, drugi najbogatejši zemljan, je naredil podoben klic lani s člankom "Buy American. I am" v časopisu New York Times. Delnice so od takrat padle 29 odstotkov, vendar so danes nižje samo še 4 odstotke.
Banke z večjo utežjo
Spodnji graf prikazuje utež finančnih institucij v ameriškem delniškem indeksu S&P 500. Ta znaša 13,86 odstotka (v začetku marca je bila le-ta pri 8,6 odstotkih) in se sedaj nahaja na drugem mestu. Večjo utež imajo le tehnološke delnice. S&P 500 Financials Index je od marca narastel 115 odstotkov. V primeru, da pride še do kakšnih težav v bančnem sektorju, bo vpliv tega sektorja na gibanje S&P 500 indeksa večji.
Draga, mi prosim posodiš za pivo?
Razlika med nezaposlenostjo med ameriškimi ženskami in moškimi še nikoli ni bila tako visoka po 2. svetovni vojni, kot je danes. Najhujša recesija v zadnjih 50 letih je terjala davek v moško prevladujočih panogah, kot so proizvodnja in gradbeništvo.
"Petek Notes" se objavljajo ob petkih, ponavadi jih natisnem in preberem čez vikend. Na začetku najdemo aktualne teme s področja svetovne ekonomije, v nadaljevanju se nahaja komentar prihajajočih ekonomskih podatkov (za Evropo in ZDA), temu pa sledi "US Review", "Fixed Income Outlook", "Forex Outlook" in "Our Global View".
"Petek Notes" bom dodal na spletno stran vedno takoj po izzidu (v petek skoraj vedno pred 16:00). Zadeva bo všeč predvsem tistim, ki se zanimajo za širšo sliko in želijo razumeti določena dogajanja na finančnih trgih (zdi se mi, da se da po tej plati dobiti več znanja, kot pa recimo na fakulteti; dober vir znanja in odlična izbira je tudi "The Economist"). Če se lotevamo podobnega branja prvič, lahko pričakujemo, da bodo nekatere stvari morda predstavljene nekoliko bolj zahtevno (sploh če ne poznamo ozadja), bo pa lažje tretjič ali petič.
Lep vikend!
Rast delniških trgov
Spodnji graf prikazuje pet mesecev gibanja evropskega delniškega indeksa DJ Stoxx 50 po tistem, ko je v letu 2003 dosegel svoje dno. Letos je narastel 34 odstotkov. Kdaj si bodo trgi vzeli čas za predah?
Manjša nova nezaposlenost
Pred časom so podatki o tedenski prijavi nove nezaposlenosti (Jobless Claims) dosegli svoj vrh. Včerajšnji objavljeni podatek je bil že veliko nižji (601.000 namesto pričakovanih 635.000). Sicer naslednjemu grafu ne bi dajal prevelikega pomena, a zgodovinsko gledano se je recesija končala v naslednjih tednih po tistem, ko so nove prijave pričele upadati.
in nova naročila
Še eden izmed glavnih razlogov za optimizem na delniških trgih. V aprilu so nova proizvodna poročila prvič presegla tekočo proizvodnjo v zadnjih 14 mesecih (Kitajska, ZDA), kar bi lahko nakazovalo, da je najhujše za svetovno ekonomijo za nami (Credit Suisse analiza).
Ladje čakajo v pristaniščih
Dogajanje na področju svetovne trgovine spremljamo predvsem preko Baltic Dry indeksa, kateremu razmeroma dobro kaže. Naslednje poročilo prikazuje nekoliko drugačno sliko. Svetovna trgovina naj ne bi bila nič boljša kot ob koncu lanskega leta, če se osredotočimo na število neaktivnih ladij v pristaniščih (naftni tankerji, ladje, ki prevažajo surovine, avtomobile). Naslednji graf prikazuje število ladjevja, ki čaka v pristaniščih. Graf se izračunava na podlagi kombinacije registra Lloyd’s (ene največjih zavarovalnic, ki deluje na področju ladijskih zavarovanj) in komentarjev kapitanov. Ladijski prevoz znaša 90 odstotkov celotne svetovne trgovine.
Rast cene govedine (in bakra?)
Cena govedine naj bi se v naslednjih dveh desetletjih povečala. V tem obdobju naj bi se 700 milijonov Kitajcev in Indijcev preselilo v mesta. Zgodovina nakazuje, da urbanizacija vodi do močnega povpraševanja.
