Risk.si

Kaj so opcije?

Poleg terminskih pogodb so opcije druga največja skupina izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na terminski borzi EUREX. V principu delovanje opcij ni težje razumeti od terminskih pogodb. Ravno opcije in njihove medsebojne kombinacije omogočajo vlagatelju številne naložbenih možnosti - od visoko špekulativnih do zelo konzervativnih. Podobno kot pri uvodu v terminske pogodbe, si tudi tukaj najprej oglejmo osnovno definicijo.

Opcija je pogodbeno razmerje med kupcem in prodajalcem, ki daje lastniku pravico, a ne obveznost, da kupi ali proda določeno količino osnovnega instrumenta po vnaprej dogovorjeni pogodbeni ceni.

Iz te definicije je jasno razvidna najpomembnejša razlika med opcijo in terminsko pogodbo. Medtem, ko sta kupec in prodajalec terminske pogodbe v času sklenitve pogodbe oba vezana na izpolnitev pogodbe, to ne velja za opcije. Opcija za kupca ne predstavlja nobene obveznosti, temveč pravico, ki jo lahko izkoristi, ni pa nujno. Če govorimo pri terminski pogodbi o brezpogojnem terminskem poslu, uvrščamo opcije med pogojne terminske posle.

Nakupne in prodajne opcije

Opcije delimo v dve skupini: opcija, ki omogoča nakup osnovnega instrumenta, se imenuje nakupna opcija (ang. Call); opcija, ki omogoča prodajo osnovnega instrumenta, pa imenujemo prodajna opcija (ang. Put) Osnovni instrument je lahko delnica, obveznica, valuta ali katerakoli druga javno znana vrednost.

Kako funkcionirajo opcije? Za lažje razumevanje se ponovno vrnimo k primeru nakupa avtomobila, s pomočjo katerega smo pojasnili način delovanja terminske pogodbe.

Opcija pri nakupu avtomobila

Predstavljajte si sledeče: namesto tega, da vi in prodajalec avtomobila skleneta zavezujočo pogodbo o nakupu avtomobila, vam prodajalec proda opcijo, ki vam omogoča, da v obdobju 6 mesecev lahko kupite željeni avtomobil po ceni 10.000 evrov. Gre za opcijo, kar pomeni, da jo lahko izkoristite, ni pa nujno. Mine 6 mesecev in vi se dokončno odločite za nakup avtomobila. Obiščete prodajalca in ta vam ves sijoč pove, da vaš izbran model avtomobila ne stane več 10.000 evrov, temveč le še 9.500 evrov. Ali boste še vedno vztrajali pri vaši opciji in kupili avto po ceni 10.000 evrov? Seveda ne, saj bi brez izvršitve opcije plačali 500 evrov manj. Torej pustite, da opcija zapade. Če pa bi bila aktualna cena vozila višja od 10.000 evrov, bi opcijo izvršili in tako kupili avto po ceni 10.000 EUR, ne glede na to, koliko je takrat dražji avto, saj imate pravico do nakupa po dogovorjeni ceni iz naslova opcije. Prav tako funkcionira tudi nakup delniške opcije na terminski borzi EUREX.

Delniška opcija

Sedaj prenesimo to znanje na primer trgovanja z opcijo na EUREX-u:

Nakupna opcija na delnico Allianz AG
Osnovna cena (Strike): 180,00 EUR
Ročnost (Maturity): 21. december 2007
Cena opcije (premija): 3,60 EUR
Tečaj delnice Allianz: 134,30 EUR

Predpostavimo, da kupite opcijo za pridobitev 1 delnice Allianza in zanjo plačate 3,60 evra. Kakšno pravico ste s tem pridobili? Odgovor je enostaven, saj so vam znane vse potrebne informacije. Kot lastnik opcije imate pravico, da do 21. decembra 2007 kupite delnico Allianza po ceni 180 evrov. Trenutni tečaj delnice Allianza znaša 134,30 evra.

Ali je smiselno izkoristiti opcijo sedaj in s pomočjo nakupne pravice kupiti delnico po ceni 180 evrov? Seveda ne, saj lahko brez uporabe opcije kupite delnico na borzi občutno ceneje. Sedaj naredimo majhen časovni preskok v mesec december leta 2007. Delniški trgi so se do takrat dobro razvijali in tečaj delnice Allianz znaša 225 evrov. Ročnost vaše opcije se bliža, zato si zastavite vprašanje, ali naj opcijo izkoristite. Seveda se boste za to odločili, saj imate z naslova opcije pravico nakupa delnice po 180 evrov, ki jo lahko potem v istem trenutku na borzi prodate po ceni 225 evrov. Razlika v višini 45 evrov, zmanjšana za nakupno ceno opcije 3,60 evra, pomeni vaš dobiček (41,4 evra). Nakup opcije (call opcije) je torej smiseln takrat, ko pričakujete rastoče tečaje in ste mnenja, da bo ob ročnosti opcije cena delnice višja od osnovne cene opcije, ki jo imenujemo tudi strike. Višji kot je tečaj delnice od osnovne cene, toliko bolje za vas in toliko višji dobiček. Dokler pa se to ne uresniči, opcije ne boste izvrševali, nakupno ceno opcije pa boste zabeležili kot izgubo.

Potek dobička in izgube pri opciji si lahko ogledamo na grafu, ki nam pokaže, koliko je opcija ob zapadlosti vredna glede na to, kje se nahaja tečaj delnice. V tem primeru gre za nakupno opcijo (call opcija):

Če se tečaj delnice Allianza na dan zapadlosti opcije nahaja pod 180 EUR, izvršitev opcije nima smisla, vloženih 3,60 evra pa vzamemo v zakup kot izgubo. Pri tem je vseeno, če znaša tečaj delnice takrat 179,99 evra ali pa 10 evrov, vaša izguba je bila že od vsega začetka omejena na plačilo premije v višini 3,60 evra (več kot premijo pri tej vrsti opcije ne morete izgubiti). Če pa znaša tečaj delnice Allianza ob zapadlosti opcije preko 180 evrov, boste opcijo izvršili, dobljene delnice takoj prodali na trgu in tako zabeležili dobiček.

Postavlja se vprašanje, ali ste resnično pridobili, če ste preko opcije kupili delnico za 180 EUR in jo na trgu prodali za 181 EUR? Odgovor je ne, kajti dobiček iz takojšne prodaje delnice v višini enega evra ne zadostuje, da bi pokrili nakupno ceno opcije v višini 3,60 evra. Ta transakcija bi namreč pokrila le del vašega prvotno investiranega denarja (premija).

Dobiček boste ustvarili šele takrat, ko boste delnico lahko prodali za več kot za 183,60 evra. Tovrstni prag dobička v višini 183,60 EUR se imenuje tudi "točka preloma“ (break-even). Višje kot je cena delnice na dan ročnosti točke od preloma, višji je vaš dobiček, ki je lahko teoretično neskončno visok, glede na tečaj delnice, ki prav tako lahko "neskončno“ raste.

Komentarji (4)

Padec delniških trgov v zadnjem letu je izbrisal vse donose, ustvarjene v letih 2002-2007. Medtem ko je S&P 500 v tem obdobju narastel za 101 odstotek (15 odstotkov na letni ravni), je trg izgubil 52 odstotkov v enem samem letu. Koliko mora S&P 500 ponovno zrasti, da pride na pretekle nivoje? Glede na včerajšnji zaključni tečaj pri 752 točkah se odgovor glasi: 108 odstotkov.

Vir: Bespoke Investments

* S&P 500 se je nahajal pri 750 točkah tudi v marcu 1997 (tri leta kasneje je dosegel vrh pri 1527).

Komentarji (0)

Delniški terminski posel

Prenesimo omenjeni primer v svet delnic. Predstavljajte si, da ste lastnik delnice firme Pekarna d.d. Trenutno se trguje z delnico po tečaju 100 evrov, vi pa se igrate z mislijo, da bi jo s pomočjo terminske pogodbe prodali natanko čez 1 leto. Tako kot v našem prejšnjem primeru, se terminski tečaj delnice čez eno leto določi glede na današnjo ceno, kakor tudi na podlagi pričakovanih stroškov in donosov v obdobju naslednjega leta. Nastali stroški terminsko ceno povečujejo, medtem ko jo stroški znižujejo.

Kakšen je vaš strošek, če delnice ne prodate danes, temveč šele čez eno leto? Odgovor je enostaven: v tem primeru ste prikrajšani za dobiček iz naslova obresti. Recimo, če danes prodate delnico za 100 evrov in jih varno naložite, na primer v državno obveznico, ste deležni donosa v obliki obresti. Glede na to, da pri terminskem poslu dobimo denar šele čez eno leto, ta možnost odpade. Za vas kot prodajalca delnice pomeni ta izguba strošek, zato ga dodate trenutni ceni delnice. Če predpostavljamo, da znaša obrestna mera za netvegano naložbo v državne papirje 5 odstotkov letno, ste izgubili:

Strošek: 100 evrov x 5% = 5 evrov

Strošek se pripiše trenutni ceni delnice Pekarna d.d. in tako dobimo terminsko ceno v višini 105 evrov.

Kar do sedaj še nismo upoštevali, je donos, ki ga dosežemo, če delnice ne prodamo danes, temveč šele čez eno leto. Praviloma prinaša delnica le eno obliko donosa, to je izplačilo dividend. Predpostavljajmo, da bo družba Pekarna d.d. v teku naslednjega leta izplačala dividende v višini treh evrov. Ravno tako kot v primeru krave, tudi pri delnicah prihodnji donosi zmanjšujejo ceno terminske cene. V tem primeru moramo od trenutne cene odšteti 3 evre. Tako pridemo do naslednjega izračuna:

100 evrov - tečaj delnice
+ 5 evrov - cena stroška v enem letu (obresti)
- 3 evre - donos v roku enega leta (dividende)
=102 evrov - terminska cena za eno leto

Kot je razvidno iz zgornjega izračuna, je v tem primeru terminska cena višja od trenutne cene. To je povsem normalno, ni pa vedno nujno tako.Če se terminska cena osnovnega instrumenta nahaja nad ali pod trenutno ceno, je odvisno izključno od "stroška držanja". Ta tudi ni vedno enak, temveč niha skupaj z izplačili dividend in spremembo tržne obrestne mere.

Pomembno je, da tudi v tem primeru predvidevanja o prihodnjem gibanju tečaja delnice ne igrajo nobene vloge pri določitvi poštene terminske cene, temveč se ta orientira izključno na trenutno ceno kot tudi "strošek držanja".

Do sedaj smo opazovali izračune vedno z vidika prodajalca terminske pogodbe. Za razumevanje v celoti pa se tokrat postavimo v vlogo prodajalca; sposodimo si ponovno primer družbe Pekarna d.d.

Prednost kupca terminske pogodbe je v tem, da 100 evrov za delnico ne odšteje danes, temveč šele čez eno leto. To mu omogoča, da teh 100 evrov naloži brez tveganja po 5 odstotni obrestni meri, ki mu prinese dodatnih 5 evrov. Seveda pa mora ta izkupiček posredovati prodajalcu delnice naprej v obliki zvišane terminske cene, saj bi brez te transakcije, še posebej pri delnicah, ki ne izplačujejo dividende, zadeva postala podobna tiskarni denarja. Ker kupec delnice ne dobi takoj, temveč šele čez eno leto, se mu izmuzne dividenda. Ta slabost se izravna s tem, da mu dividendo prodajalec delnice poplača in sicer v obliki nižje terminske cene. Tudi tukaj velja naslednji izračun:

100 evrov - tečaj delnice Pekarna d.d.
+ 5 evrov - naprej posredovane obresti
- 3 evre - manjkajoč donos v roku enega leta (dividende)
=102 evrov - terminska cena za eno leto

Rezultat tega izračuna je enak tako z vidika kupca kot tudi prodajalca: terminska cena delnice Pekarna d.d. za eno leto se nahaja pri 102 evrih. Preko "stroška držanja", ki je pogojen z razliko med terminsko ceno in trenutno ceno imenujemo osnova. V tem primeru je ta pozitivna in znaša 2 evra.

Sprememba osnove tekom časa

Kako se spreminja osnova v teku naslednjega leta? Da bi to lahko pojasnili, si predstavljajte, da je leto skoraj preteklo, vi pa se nahajate točno en dan pred ročnostjo terminskega posla in s tem pred zamenjavo denarja in delnice. Za poenostavitev izračuna predpostavimo, da se tečaj delnice Pekarna d.d. med letom ni spremenil in še vedno znaša 100 evrov. Z vidika prodajalca je slika sledeča:

100,00 evrov - trenutna cena delnica Pekarna d.d.
+ 0,01 evra - cena stroška obresti (samo še en dan)
- 0,00 evra - dividendni donos v obdobju (do zapadlosti v enem dnevu ne bo izplačana nobena dividenda)
=100,01 evra - terminska cena za en dan

Kot vidite, se je osnova tekom leta znižala z dveh evrov na 0,01 evra. To ni težko izračunati; tako stroški kot tudi donosi delnice so se v preostalem času terminske pogodbe vedno bolj zmanjševali, dokler niso v trenutku zapadlosti oboji znašali nič. Lahko rečemo naslednje: ne glede na to, ali ima neka naložba pozitiven ali negativen strošek držanja, v toku časa tendira strošek držanja in s tem tudi osnova proti nič, tako da je ob zapadlosti terminska cena enaka trenutni ceni.

Ta potek bo bolj očiten, če si ogledamo spodnji graf, na katerem vidimo gibanje DAX terminske pogodbe (bela črta) za obdobje od junija 2008 (ko se je z njo pričelo trgovati) do sredine oktobra 2008 v primerjavi z gibanjem DAX indeksa (oranžna črta).

Komentarji (3)

Finančna spletna stran Onvista ponuja priročno orodje, s katerim si zlahka ustvarimo sliko o gibanju trgov in posameznih delnic skozi čas.

Stran ponuja odgovore na vprašanja kot so, na primer: katera delnica je v zadnjem tednu imela najvišji donos v Avstraliji, katera DAX družba prinaša največji dividendni donos, katera delnica se je v zadnjem mesecu najslabše odrezala v avtomobilskem sektorju in podobno. Onvista je sicer na voljo samo v nemškem jeziku, vendar se bo znašel tudi tisti, ki ga ne obvlada.

Komentarji (0)

Določitev cene terminske pogodbe

Sedaj, ko ste seznanjeni z osnovnimi principi terminskih poslov, se postavlja vprašanje, kako se določa cena terminske pogodbe. Veliko vlagateljev, ki se s to tematiko še niso poglobljeno ukvarjali, verjame, da se cena oblikuje v skladu s splošnim mnenjem, koliko bo osnovni instrument (delnice ali indeksa) vreden v prihodnosti (na dan zapadlosti pogodbe). Temu ni tako. Za pojasnitev tega si ponovno oglejmo nek drugi primer, ki bo nadzorno prikazal oblikovaje cen pri terminskem poslu.

Trgovanje z živino kot terminski posel

Predstavljajte si, da imate doma kmetijo in razmišljate o takojšnji prodaji krave po ceni 1.000 evrov. Na dražbi živine najdete drugega kmeta, ki je pripravljen vašo kravo kupiti. Ima pa težavo. Denarna sredstva bo imel na razpolago šele čez 1 leto. Ker vam je kupec simpatičen, na njegovo prošnjo pristanete in se dogovorite za terminski posel, pri katerem je cena že dogovorjena, denar in krava pa bosta zamenjali lastnika šele čez eno leto.

Vprašanje, ki se sedaj postavlja, je po kakšni ceni želite prodati kravo. Najprej menite, da je bila zahteva cena 1.000 evrov poštena, potem se spomnite dejstva, da bo posel zaključen šele čez 1 leto, kar bo imelo za vas negativne finančne posledice. Krava povzroča stroške in te boste nosili tako dolgo, dokler bo krava v vašem hlevu. Če bi kravo prodali takoj, teh stroškov ne bi imeli. Zato se ponovno dobite z vašim kupcem in mu razložite, da v primeru, da odpelje in poplača kravo šele čez eno leto, mora zato plačati več, kot če bi posel realiziral takoj, saj imate vi zaradi tega dodatne stroške.

Po premisleku vam nasprotnik s škripajočimi zobni pritrdi. Dogovorita se, da bo plačal tudi dodatne stroške, ki nastanejo z enoletnim vzdrževanjem krave v višini 200 evrov. Tako znaša nova terminska cena 1.200 evrov. Zadovoljni s sabo zapustite dvorišče vašega poslovnega partnerja, nakar vas le-ta pokliče, da pridete nazaj, saj se je še nečesa spomnil. Ko se vrnete, se ponovno usedeta, potem pa vam ponudi naslednje:

sicer drži, da morate zaradi terminskega dogovora plačati stroške vzdrževanja krave za celo leto, po drugi strani pa krava ne povzroča samo stroške, temveč tudi donose v obliki mleka, ki ga boste pridobili v tem letu. Ker sta oba izkušena kmeta, vesta, da bo krava, o prodaji katere se dogovarjate, v prihodnjem letu dala mleko v vrednosti 300 evrov. Teh 300 evrov, predlaga vaš sogovornik, bi bilo potrebno odšteti od cene 1.200 evrov. Da bi lahko določila pošteno ceno, bi morala slednja znašati 900 evrov. Čeprav vam ta misel ni všeč, morate priznati, da ima vaš sogovornik prav, zato ste se pripravljeni dogovoriti, da za kravo, ki ste jo danes hoteli prodati za 1000 evrov, prodate za 900 evrov terminsko, saj bo donos krave v tekočem letu večji od stroškov vzdrževanja, zato je cena krave pri terminskem poslu z rokom enega leta nižja kakor danes.

Povzemimo še enkrat:

1.000 evrov (cena krave danes)
+200 evrov (cena stroškov za eno leto)
- 300 evrov (donos, ki ga prinese krava v enem letu)
=900 evrov (terminska cena za kravo v enem letu)

Kot razvidno, špekulacije o dejanski tržni ceni krave v enem letu nimajo nobenega vpliva na določanje cene v terminskem poslu, temveč izključno današnja cena, kot tudi pričakovani stroški in donosi objekta v teku trajanja terminske pogodbe. Znesek iz stroškov in donosa pri terminskem poslu se imenuje "neto strošek financiranja" oziroma "strošek držanja". Ta je pozitiven, če so stroški v teku časa terminskega posla višji kot donos in negativen, kadar je donos višji kot so nastali stroški.

Povzeto po "Eurex: Futures und Optionen". Se nadaljuje.

Komentarji (3)

Kaj je terminska pogodba?

Če pogledamo v finančno literaturo, najdemo pri definiciji terminskih pogodb ponavadi naslednjo razlago:

Terminska pogodba je zavezujoč dogovor med dvema pogodbenima strankama, pri katerem se kupec (prodajalec) obveže, da bo kupil (prodal) točno določeno blago v določeni količini na določen datum v prihodnosti po vnaprej določeni ceni.

Če se komu zdi ta definicija prezahtevna, je lahko pomirjen, saj gre tudi veliko bolj enostavno. Vsak človek se skozi čas v njegovem vsakdanu odloča za različne terminske posle, ne da bi se tega zavedal.

Na tem mestu naj omenim, da sta terminska pogodba (ang. Forward) in standardizirana terminska pogodba (ang. Future) v principu in teoriji enaka. Obstaja pa vendarle majhna razlika, o kateri bomo podrobneje spregovorili kasneje. V izogib zmešnjavi bomo v nadaljevanju uporabljali izključno pojem terminska pogodba.

Nakup avtomobila kot terminski posel

Začnimo z enostavnim primerom. Kadar kupujete nov avto, poteče nekaj tednov od podpisa pogodbe na eni strani ter plačilom in dobavo avtomobila na drugi strani. V tem primeru izhajamo iz stališča, da predplačila ni, saj bo kupec poravnal polno ceno ob dobavi avtomobila. S podpisom nakupne pogodbe se kupec zaveže, da bo za avtomobil z dogovorjeno opremo plačal pogodbeno dogovorjeno ceno, trgovec pa se zaveže, da bo točno takšno vozilo po tej ceni tudi prodal. Pogodba je za obe strani zavezujoča že danes, čeprav bo avto zamenjal lastnika šele čez nekaj časa. Točno to je terminska pogodba.

Razvijmo to misel nekoliko naprej. Recimo, da ste ob podpisu pogodbe skupaj s trgovcem določili ceno 10.000 evrov. V času, ko čakate na dobavo avtomobila, proizvajalec zaradi podražitve surovin zviša ceno vašega avtomobila na 11.000 EUR. Vas to moti? Ne, kajti nakupna cena je že dogovorjena, zato zvišanje cene na vas nima nobenega vpliva.

Drugače velja za trgovca. V tem primeru zagotovo ne bo navdušen, da vam mora prodati avto za 10.000 evrov, čeprav je njegova cena 11.000 evrov. Ali mu je to všeč ali ne, ni pomembno, saj je zavezan k pogodbi.

Drugače pa je, če se proizvajalec avtomobila odloči, da zniža ceno avtomobila na 9.000 evrov z namenom, da pospeši prodajo določenega modela. V tem primeru ste na slabšem vi, saj morate plačati pogodbeno dogovorjeno ceno 10.000 evrov, čeprav se je avtomobil medtem že pocenil. Tokrat se veseli trgovec, ker vam je prodal avtomobil po višji ceni, kot velja sedaj.

Kot vidimo, je terminska pogodba zavezujoč posel za obe strani takoj ob podpisu pogodbe, katere izvršitev sledi v prihodnosti. Dejstvo, da sta obe strani zavezani izpolnitvi pogodbe, je najpomembnejša značilnost terminskega posla in se v tem v osnovi razlikuje od opcij.

Če vse skupaj povzamemo, lahko sklepamo, da je nakup terminske pogodbe smiseln takrat, ko se pričakuje povečanje cen ali pa, če nam je že danes znana potreba po prihodnjih dobavah. Ravno nasprotno je pri prodajalcu terminske pogodbe: za to se bo odločil, če računa na padajoče tečaje ali pa si že danes želi zagotoviti kasnejšo prodajo po znani ceni.

[Povzeto po "Eurex: Futures und Optionen"]. Se nadaljuje.

Komentarji (0)

Komentarji (6)