Dobrodošli na Risk.si

Nafta kot naložba

Petek, 30.10.2009 | Video

Tema tokratnjega video prispevka teče o tem, kako vlagati v surovine (glej spodaj). Več o tem, kako vlagati v nafto, nam pove naložbeni svetovalec Bobnar iz podjetja Donos. Izbral je dobro temo, o kateri večina vlagateljev ne ve veliko. Zgodba o surovinah lahko najde mesto v vsakem portfelju, saj takšna razpršenost poskrbi za zmanjšanje tveganja.

Ne razumem pa, kako uspe nekomu, ki je že ~~8 let~~ 11 let svetovalec, izbrati temo o nafti, govoriti o njeni perspektivi, ob tem pa ne zna podati praktičnega nasveta, kako vanjo vložiti. Omeni, da jo je neposredno mogoče kupiti preko terminskih pogodb, za kar po njegovem potrebujemo 1.000.000 evrov.

Na to informacijo voditeljica odvrne: » Jaz ne pridem v poštev, tega milijona nimam niti v sanjah. Ne še. Upam, da se bom s temi finančnimi nasveti tudi kaj naučila in tudi znala kaj pametno vložiti«.

Pri takih nasvetih žal težko. Kot prvo, za nakup terminske pogodbe ne potrebujemo niti dolarja, moramo imeti le margin račun in pripravljeno določeno kritje. Kot drugo, na nemških borzah obstaja krepko čez 3000 različnih papirjev, s katerimi smo neposredno udeleženi na gibanju cene nafte. Poleg najmanj dveh ETF-ov (ki se navezujeta neposredno na ceno nafte) so na voljo najrazličnejši naložbeni certifikati, med njimi tudi taki, ki se gibljejo 1:1 s ceno nafte. Papirji v povprečju stanejo od 10 do 50 evrov. Če cena nafte naraste za en odstotek, vlagateljev papir naraste ravno tako 1 odstotek (pri quanto certifikatih).

Pri vprašanju, katere izraze moramo poznati, ko se lotimo vlaganja v nafto, omeni osnovno enoto (sod nafte znaša 159 litrov). Verjamem, da jutranji program ni pravi, da bi govoril o kontangu (pa je vseeno poskusil razložiti delovanje terminske pogodbe - na primeru tankerja?), lahko pa bi vsaj omenil, da kotira v dolarjih in kaj to pomeni za evropskega vlagatelja.

Zadnje vprašanje se glasi, ali je pravi čas za vlaganje v nafto? Po njegovem nafta večinoma zaniha dvakrat letno gor in dol? Cena nafte ponavadi pridobi tudi poleti, ko gredo Američani na dopust?

Vir: TV Slovenija 1

Konstruktivna kritika?

Pri nabiranju strokovnega znanja pri nas se je treba znajti. Obstaja pot, ki ne stane nič, nam je pa v veliko pomoč pri učenju: pisanje spletnih člankov, pod katerimi je mogoče pustiti komentar (na strani donos.net ta možnost ne obstaja).

Kdor si želi prav poseben trening, naj se dogovori za pisanje na spletni strani časnika Finance. Za to se jih odloča bolj malo, saj marsikoga skrbi, kakšni bodo komentarji. In ti so lahko včasih neprijetni, hkrati pa so lahko zelo poučni. Tisto kar napišeš, 5-krat premisliš in dobro raziščeš. Vedno se najde tudi nekdo, ki ve o nečem več, kot ti. To so komentarji, na katerih se učiš. Sem preizkusil in priporočam.

Kdor se ne trudi postati boljši, preneha biti dober (pregovor).

Komentarji (7)

Srebro, zlato in dve nabiti šibrovki

Četrtek, 29.10.2009 | Surovine

Danes sem se spomnil na sliko "Prodajemo zlato i satove", ki sem jo posnel med svojim zadnjim obiskom v Minkenu.

Podobnost s torkovo 20. stranjo v Žurnalu je skoraj neizbežna.

Pred kratkim je bil pri nas sejem plemenitih kovin. Marko je na to temo pripravljal članek, zato mi je poslal par vprašanj. Predvideval sem, da bodo na drugi strani navijači za surovine, ki se jim zdi vedno pravi čas za nakup (po pravici povedano, pri vzajemnih skladih ni nič drugače), zato sem temu primerno tudi pripravil odgovore.

Zadnje čase bolj redko odgovarjam na takšna vprašanja, zato sem že pozabil, da morajo biti odgovori kratki (lahko, da so bili prodajalci še daljši). Mislim, da se je Marko znašel in spravil odgovore vseh v nek smiseln okvir. Celoto prilagam spodaj:

Kje vidite največji naložbeni potencial - večina strokovnjakov namiguje, da je trenutno srebro zelo aktualno za vlagatelje, čemu pripisujete to povečano zanimanje za srebro?

Trenutno izkazujejo delniški trgi večji potencial od surovinskega. Odstotek surovin v portfelju posameznika naj ne bi predstavljal več kot 25 odstotkov njegovega premoženja. Dobro je vedeti, da lahko v surovine vlagamo preko vrednostnih papirjev na borzah. Gre za tako imenovane kotirajoče indeksne sklade (ETF), katerih delovanje je povsem preprosto. Če naraste cena zlata za en odstotek, pridobi sklad en odstotek svoje vrednosti.

Problem pri fizičnem nakupu surovin in žlahtnih kovin je, da obstaja pri manjših količinah velika razlika med prodajno in odkupno ceno, moramo pa tudi imeti prostor, kjer jih lahko shranimo.

Kdor bi rad trgoval s surovinami in ima na voljo manjše zneske, naj se odloči za trgovanje na borzi. Kdor ima več premoženja, lahko razmisli o nakupu zlatih palic. Rad bi opozoril pred pretiranim navdušenjem nad različnimi zgodbami, ki jih širijo prodajalci žlahtnih kovin. Premoženje je potrebno razpršiti, nikoli ne smemo nositi vseh jajc v eni košari. Niti zlatih.

Kakšno donosnost bo imelo zlato v primerjavi s srebrom – manjšo/večjo? Do kam se bi lahko po vašem mnenju cena zlata vzdignila do konca leta, ter do kam cena srebra?

Ste opazili, da je vprašanje naravnano tako, kot da lahko cena samo zraste? Kje bo cena do konca leta, ne more napovedati nihče. Če kdo misli, da lahko, je zgrešil poklic in naj razmisli o poklicu vedeževalca.

Če je gibanje cene zlata podobno gibanju teniške žogice, je srebro podobno gibanju skokice. Gibljeta se približno v isti smeri, s to razliko, da je cena srebra veliko bolj poskočna.

Menite, da je kljub še vedno vztrajajoči volatilnosti na surovinskem trgu, naložba v zlato, srebro ali platino varna? Katera kovina je trenutno najvarnejša za naložbo in zakaj?

Zavedati se je potrebno, da ne delnice, ne surovine niso varna naložba. Donosnost je povezana s tveganjem. Kdor išče varnost, naj se odloči raje za depozit.

Omeniti moramo še eno pomembno zadevo, ki se imenuje valutno tveganje. Vse surovine in žlahtne kovine kotirajo v ameriških dolarjih. Lahko dvakrat ugibate, koliko ste zaslužili, če je cena zlata narastla za 25 odstotkov, ameriški dolar pa je proti evru v istem času izgubil 25 odstotkov.

Domači mediji

Kot pravi sodelavec, za finančnika ni nobena umetnost, pojaviti se v časniku Finance. Žurnal je po svoje zanimiv, ima čez 200.000 bralcev. Absolutni zmagovalec bo vsekakor tisti, ki bo prvi v:

Tam še ni bil noben. Stava je padla. Za družinsko pico iz Dvora. K sodelovanju vabljeni vsi borzni posredniki, analitiki in upravljavci.

Komentarji (2)

Ko se zatipkaš za nekaj milijonov

Torek, 27.10.2009 | Borzni komentar

Nekje proti koncu leta 2001 je trgovalec večje investicijske banke v trenutku, ko je nemški delniški indeks DAX dosegel 5.180 točk, hotel prodati eno terminsko pogodbo. Namesto tega se je zatipkal in ponudil naprodaj 5.180 pogodb (preračunano je šlo za prodajno naročilo v nominalni vrednosti 647,5 milijona evrov).

Zaradi ogromnega naročila je cena terminske pogodbe v nekaj sekundah padla za 10 odstotkov - to je izguba, do kakršne ni prišlo niti znotraj dneva terorističnega napada 11. septembera 2001.

Na trgu je bilo veliko razburjenja, še večje pa je bilo pet ur po tem, ko je terminska borza EUREX razveljavila vse posle pod 5.083 točkami. Preostali trgovalci ne pomnijo, kdaj je bila taka napaka razveljavljena (do sedaj je takšno neumnost vedno plačala finančna institucija sama).

Na to sem se spomnil včeraj, ko je brez kakšne posebne novice delniški indeks DAX v nekaj minutah izgubil čez 2 odstotka. Ponavadi pride do večjih zasukov na trgu v času ekonomskih objav, tokrat pa ni bilo na sporedu nobene večje. Morda pa se je Fidelity odločil, da zmanjša delniško utež v skladih za 1 odstotek.

Trgi so od njihovih vrhov padli za približno 5 odstotkov. Gre le za ena izmed korekcij? Podporna raven in 50 dnevno drseče povprečje bosta kmalu na testu.

Komentarji (6)

Vlagatelji jezni, ker so zamudili rast

Ponedeljek, 19.10.2009 | Borzni komentar

Od zadnjega komentarja o trgih je že preteklo kar nekaj časa, zato sem za vikend pregledal vse tisto, za kar prej ni bilo časa. V nadaljevanju povzetek nekaterih dejstev iz izbranih analiz, ki so pritegnile mojo pozornost.

Glede na to, da se svetovne borze tehnično gledano nahajajo v najmočnejši prenakupljeni situaciji po letu 1983, se držijo dobro. Eden izmed razlogov, da je temu tako, je zelo nizek promet (malo kupcev, malo prodajalcev), ki je pospremil letošnjo rast delniških trgov. Tako je le malo vlagateljev, ki so kupovali ob nizkih tečajih in imajo visoke dobičke, ki bi jih sedaj lahko unovčevali.

Glede na razsežnost izdaj obveznic po celem svetu (izdaje v letošnjem letu naj bi dosegle 6.000 milijard dolarjev), predstavljajo obveznice vedno večjo utež v portfeljih posameznikov in finančnih institucij, medtem ko so se tečaji delnic prepolovili (utež delnic je bila celo že pred tem zgodovinsko gledano na nizkih nivojih) in zavzemajo rekordno nizek del v portfeljih vlagateljev. Kdo bo potem pri tako nizkih utežeh danes še prodajal delnice?

Kljub temu pa tudi večji nakupi verjetno niso na vidiku. Bomo videli, kako kaže V obliki okrevanja. V Nemčiji je industrijska proizvodnja sicer nekoliko narastla (v prejšnjem mesecu upadla), vendar še vedno leži 18,5 odstotka pod preteklim letom. Padel je tudi izvoz (v primerjavi z preteklim letom podobna številka).

Navzdol kaže tudi podeljevanju kreditov ameriških bank. V preteklem kvartalu je znašal ta padec na letni ravni 20 odstotkov (takega upada nismo videli že od druge svetovne vojne naprej). Podoben upad smo sicer letos opazili pri vseh ekonomskih indikatorjih, vendar ne v zadnjem času. Če bo vsota vseh ameriških kreditov (industrijska, nepremičninska in potrošniška) še naprej padala, potem težko pričakujemo, da si bo potrošnja izboljšala. Še en dokaz, da politika ničelne obrestne mere ne prinaša želenih rezultatov.

Če si ogledamo letošnje popravke na nemškem delniškem trgu, so po 3-5 odstotnih korekcijah vedno na dan prišli kupci. Zato lahko napeto opazujemo, ali se bo nekaj podobnega ponovilo, ali pa lahko tokrat pričakujemo globji padec. Ne bi bil preveč presenečen, če bi ostalo pri manjši korekciji, saj so se fundamentalni podatki v zadnjem času bistveno izboljšali. Tisti, ki so bili letos bolj previdni in kot taki ostajajo še naprej, bodo dobro vozili z delnicami podjetij, ki izkazujejo dobre bilance, imajo visok cash-flow in so iz defenzivnih panog. Vsekakor bolje, kot če bi letošnjo rast odsedeli na strani (brez delnic). Drugi, ki so bili letos pripravljeni več tvegati, še vedno izkoriščajo možnosti, ki jih ponujajo svetovni delniški trgi, pri čemer je sedaj že dobro biti izbirčen (kar se tiče držav, regij ali dejavnosti). Kdor na delniških trgih pričakuje povišano volatilnost in bi rad kratkotočno zavaroval portfelj, lahko razmisli o nakupu put opcij.

Surovine

Najbrž ste že opazili, da cene večine surovin od avgusta ne naraščajo več, ali pa so celo upadle. Med drugim gre za to, da so zaloge na surovinski borzi v Londonu na zgodovinsko visokih nivojih, na Kitajskem pa bi te zaloge znale biti še enkrat višje. Zaradi strahu pred šibkim dolarjem so Kitajci masivno založili svoja skladišča surovin. Takšen uvozni tempo pa vendar na dolgi rok ni vzdržljiv in se je pričel upočasnjevati že pred tedni. V primerjavi z žlahtnimi kovinami lahko pri nekaterih surovinah pričakujemo nazadujoči trend zaradi visokih zalog in zmanjšanega povpraševanja.

Zlato

Če so vlagatelji po svetu že podpovprečno investirani v delnice v primerjavi z obveznicami, velja to še toliko bolj za zlato v primerjavi z vrednostjo vseh obveznic in delnic. Sicer se je cena zlata v zadnjih desetih leti početverila (gledano v ameriških dolarjih), vendar je vrednost zlata po celem svetu v primerjavi z letom 1980 (zadnji vrh je bil pri "inflacijsko počiščeni" ceni 2.400 dolarjev za unčo), ki ostaja pri 16 kratnem povečanju količine vseh obveznic – zelo majhna.

Proizvodnja zlata se krči že leta. Vlagatelji so v zadnjih dveh letih zlato predvsem šortali (preko ETF-ov). Vsota celotnega zlata v ETF-ih znaša danes samo 55 milijard dolarjev. V primerjavi z 6.000 milijardam dolarjev novo izdanih obveznic samo v letošnjem letu je to posmehljivo majhna vsota. Če se osredotočimo le na vrednost celotnega zlata (monetarnega, brez nakita), opazimo, da le-ta znaša 1 odstotek vsote vseh delnic in obveznic. V ozadju pričakovanja nizke inflacije, pojemajoče povpraševanje iz Indije (za moške postaja poroka vedno dražja) in počasi prebujajočem povpraševanju po ETF-ih (še vedno brez novega vrha), se lahko vprašamo, od kje rast cene zlata.

Narastle so predvsem špekulativne nakupne pozicije. Kljub temu pa moramo imeti pred očmi dejstvo, da ima cena preko 1.000 dolarjev za unčo podoben psihološki efekt na trge, kot pretekle rasti na delniških trgih (Dow Jones preko 1.000 točk). Prav tako kot pri delnicah je tudi tukaj le malo vlagateljev, ki so se pripravljeni ločiti od njihovih zalog zlata.

Priporočilo za nakup zlata sem podal že približno dve leti nazaj. Takrat se je unča zlata nahajala pri 700 dolarjih, napoved pa se je glasila 2.000 dolarjev v naslednjih dveh do treh letih. Vlagatelj ne bo ravnal napačno, če nameni vsaj 5 odstotkov svojega portfelja zlatu. Pri večjih vsotah premoženja priporočam zlate palice, pri manjših zneskih pa so elegantnejša rešitev ETF-i [pri katerih se je ravno tako kot pri nakupu fizičnega zlata zavedati, da smo izpostavljeni valutnemu tveganju - ki v nasprotnem primeru, da se dolar prične krepiti - lahko pomeni tudi priložnost], obstajajo pa tudi indeksni certifikati quanto (ki sledijo ceni zlata 1:1), ki že imajo vključeno valutno zavarovanje (pri večjih zneskih certifikatov ne bi kupoval, saj obstaja tveganje izdajatelja).

Tudi v naslednjih letih zlato (ravno tako v kot v zadnji dekadi) vlagateljev najverjetneje ne bo razočaralo.

Koliko je zlata na celem svetu?

Do danes naj bi bilo izkopanih približno 150.000 ton zlata. Vsega skupaj ga je za kocko s stranicami 20 metrov. To je vse, kar je bilo do sedaj izkopano. 23 gramov na vsakega moškega, žensko in otroka na zemlji. Kitajski rek pravi, da slika pove več kot tisoč besed: vsega izkopanega zlata na svetu je približno toliko, da bi z njim lahko zapolnili celoten ljubljanski nebotičnik (brez kavarne):

Komentarji (10)

Pokojnina

Sreda, 14.10.2009 | Video

Kakšno pokojnino lahko pričakujemo? Če bo vaša zadnja neto plača znašala 1.000 evrov, pričakujte približno 550 evrov pokojnine. Ta znesek bo iz leta v leto nižji. V prispevku so omenjene varčevalne alternative, kot je 2. pokojninski steber (ki je zanimiv z vidika, ker delodajalec posamezniku pomaga pri vplačevanju – v tistih primerih, ko se podjetje odloči za vključitev v to shemo), ter ostale oblike varčevanja.

Oddaja Dobro jutro je bila na sporedu TV Slovenija 1 dne 17.10.2009, tokratnja tema je bila pokojnina, o njej je pa govoril Vezovišek (Individa).

Vir: TV Slovenija 1

Kratek povzetek

Univerzalno pravilo, ki bi se ga moral držati vsak je, da za svoje dolgoročne cilje nameni 10 odstotkov svojih prihodkov. Ni pomemben znesek, temveč odstotek dohodka.

Predlaga bolj dinamično naložbeno politiko, saj na dolgi rok prinašajo višje donose. Delnice so padle, kar pomeni za dolgoročne varčevalce samo dobro, saj danes kupujejo poceni. Pomembna je vrednost čez 10 let, čez 20 let, ko se upokojite.

Večina ljudi misli, da morajo izbrati pravo naložbo ali pravi trg (ali Balkan, Evropa, Azija). Nasprotno, korekten finančni svetovalec vam bo povedal, da je najbolj pomembno izbrati način varčevanja. Predlaga mesečno varčevanje na kapitalskih trgih, omenja metodo povprečnega stroška.

Komentar

Nameniti nekaj odstotkov svojega prihodka dolgoročnemu varčevanju je smiselno, deluje pa tudi kasneje, ko se nam dohodek povečuje.

Glede kupovanja poceni - v teoriji drži - kar pa še ne pomeni nujno, da bodo tečaji čez 10 let višje kot danes (če smo pred 10 leti vložili v evropske delnice, smo danes še vedno 25 odstotkov v minusu). To je vsekakor informacija, ki jo je potencialnim vlagateljem potrebno večkrat omeniti.

Glede metode povprečnega stroška - ideja je dobra, vsekakor v primeru mesečnega varčevanja na kapitalskih trgih (posameznik naj se odloča za vzajemne sklade in ne za kombinirane produkte).

Kakšen komentar z vaše strani? Se vam zdi mesečno varčevanje potrebno, ste že vključeni v drugi steber, imate kakšno življensko zavarovanje preveč?

Komentarji (3)

Borzni indeks

Ponedeljek, 12.10.2009 | Video

Kaj borzni indeksi pomenijo, kakšne informacije nam dajejo?
So moški boljši vlagatelji kot ženske?
Naložbe v Balkan?
Varčevanje ob rojstvu otroka?

Vir: TV Slovenija 1

Prvi odgovor bi lahko bilj bolj naravnan v meri: primerjajte donos svojega sklada z indeksom (benchmarkom). Če se je sklad odrezal slabše, upravljavec ni dobro opravil svoje naloge. Upoštevati je potrebno tudi to, da borzni indeksi kotirajo v domačih valutah, zato lahko njihova donosnost v lokalni valuti močno odstopa od tiste v evrih.

Komentarji (0)

Povej mi, kdo je tvoj finančni svetovalec, pa ti povem, kdo si

Sreda, 07.10.2009 | Video

Prispevek o tem, zakaj rad pišem, kaj me na naši finančni sceni moti in kaj bi se počasi lahko spremenilo.

V Nemčiji mediji dnevno poročajo o nemškem delniškem indeksu DAX. Kljub temu samo 41 odstotkov ljudi približno ve, kaj indeks je in kaj nam pove. Da so delnice na dolgi rok bolj dobičkonosne od ostalih naložb, ve vsak tretji. Za indeksne kotirajoče sklade (ETF) je slišal vsak deseti. Lahko si predstavljamo, kakšen je odstotek pri nas. Kje naj ljudje sploh dobijo pravi nasvet ali informacije?

Neodvisnega finančnega svetovanja v Sloveniji praktično ni (ali je že kdo slišal, da je kdo plačal kakšnega finančnega svetovalca - po drugi strani pa večina brez pomisleka iz žepa privleče 50 evrov za menjavo in centriranje gum). Na tedenski ravni prejemamo na dom pošto in klice od raznih finančnih svetovalcev, ki prodajajo "najboljše" produkte na trgu.

Za mesečno vlaganje v sklade vas bo težko kdo navdušil, saj bo pri tem pobral samo nekaj fičnikov. Zmagal bo tisti svetovalec, ki bo nekomu prodal naložbeni življenjsko zavarovanje za 30 let (česar človek ponavadi ne potrebuje) in zraven pospravi 1.000 evrov v žep (toliko o brezplačnem svetovanju). Potem se ni čuditi, na kakšnem glasu so ljudje, zaposleni v finančni industriji.

Ko sem začel pisati blog, se mi je zdelo vredno omeniti stvari kot so: kako je mogoče, da se upravljavci skladov ponavadi odrežejo slabše od benchmarka (na deset let ga premaga samo eden), nadalje sem se pritoževal glede visokih vstopnih provizij in težko razumel, zakaj se vlagatelji rajši ne odločijo za ETF-e. Razmišljal, kako se zaradi slabo napisane zakonodaje na pošten način izogniti davkom, in podobno. Vse to, da bi na nek način "prišparali". Če pa pogledam bolj široko, pa opažam, da je šlo na nek način za iskanje dlake v jajcu.

Kaj bi rad povedal? Masa domačih vlagateljev, ki bi rada poskrbela za svojo prihodnost, nima časa in znanja odpirati račune na E*Trade in razmišljati, kateri ETF kupiti. Žal izgublja bitko že pri osnovah. Vedno večkrat srečam primere, ki imajo neurejene osebne finance (kar ni nič narobe, če se tega zavedajo), v portfelju pa polno nekih Fondpolic in podobnih naložbeno zavarovalniških produktov (in ne vedo, kaj imajo in zakaj).

Nekje sem naletel na podatek, koliko milijard plačajo Nemci za finančne produkte, ki jih ne potrebujejo. Verjamem, da ta številka tudi pri nas ni zanemarljiva.

Kakorkoli, na tem področju bi želel za osveščanje narediti več. Leta nazaj mi je bila borza hobi, potem je hobi postal poklic. Ko sem se enkrat temu popolnoma posvetil, sem ostal brez popoldanskega hobija. Po drugi strani se mi je pa dostikrat zgodilo, da me je kdo vprašal, kako naj uredi svoje osebne finance, kakšen načrt predlagam in če mu lahko pokažem kakšen teoretičen izračun ali pa simulacijo, kaj lahko pričakuje čez 25 let. Ne samo, da se v to nisem posebej poglabljal, tudi ne poznam ponudbe, ki je na voljo posameznikom. Me pa vedno bolj zanima, saj se mi zdi, da bi mora vsak rally voznik poznati tudi prometne osnove (verjetno bi vsakomur pripisali, da jih pozna do podrobnosti, vendar ni tako).

O tem sem kar nekaj časa razmišljal, potem pa je naključje naneslo, da so me pri RTV vprašali, če bi zjutraj prišel kaj povedati na temo delnic. Pri nas oddaj o vlaganju in kako se ga lotiti, skoraj ni, medtem ko so v tujini pogosto na sporedu. Mislim, da zanimanje za osebne finance in različne alternative vlaganja pri nas narašča. Te vrste vsebin bo na domači televiziji vedno več. To je dobra priložnost, da tudi širša množica počasi prične prihajati do pravih informacij. Toliko bolje, če bo med gosti večkrat kdo, ki bo opozoril na slabe strani in počasi rahljal najrazličnejše napačne predstave.

Z nastopanjem nimam kakšnih pravih izkušenj, veliko bolj sem navajen pisati, pri čemer si lahko vzamem več časa za razmislek. Morda bi lahko tudi sam pripravil kakšne prispevke v video obliki. Včasih je za marsikoga lažje, če mu nekdo razloži neko tematiko po domače, kot pa da nekaj prebere.

Tukaj moji zadnji trije poskusi v oddaji Dobro jutro, kjer poskušam povedano prilagoditi ciljni publiki ter vsem tistim, ki so ravnokar vstali:

10. september 2009
Katere delnice kupiti, kam se splača vlagati?
Kakšne so osnove vlaganja v delnice?

Pri klicih gledalcev opazil, da je na določena vprašanja včasih težko kratko in enostavno odgovoriti (še posebej, če se vprašanje navezuje na kakšne domače papirje, ki jih ne spremljam). Vaja dela mojstra :-)

17. september 2009
Razlika med enkratnim vložkom in mesečnim vlaganjem?
Kako najti dobro finančno svetovanje?
Obveznice?

1. oktober 2009
Kam z različno visokimi zneski pri vlaganju v delnice?
Kaj potrebujemo za odprtje trgovalnega računa?
Kje bo tečaj evro-dolarja?

Ima morda kdo kakšno idejo za kakšno zanimivo temo (poleg Forexa), ki bi bila aktualna za širši krog ljudi?