Drugi pokojninski steber
Petek, 12.02.2010
11.2.2010 | Ali bo osnovna pokojnina zadostovala, ima smisel varčevati še zraven? Kaj je kolektivno pokojninsko zavarovanje? Dva izračuna.
Vir: TV Slovenija
Tematika
Ne gre vedno za čisto moje teme, so pa osnove, ki me zanimajo (kirurško znanje pri navadni angini odpove, zato poskušam biti odprte glave). Še vedno v večini primerov pozabim povedati tretjino tistega, kar sem nameraval (ravno tako se ne morem otresti domžalskega pogovornega jezika). Sicer pa je glavni cilj posredovanje osnovnega sporočila, potem pa je odvisno od posameznika, ali bo o določeni stvari poskusil izvedeti več.
Ne gre vedno za čisto moje teme, so pa osnove, ki me zanimajo (kirurško znanje pri navadni angini odpove, zato poskušam biti odprte glave). Še vedno v večini primerov pozabim povedati tretjino tistega, kar sem nameraval (ravno tako se ne morem otresti domžalskega pogovornega jezika). Sicer pa je glavni cilj posredovanje osnovnega sporočila, potem pa je odvisno od posameznika, ali bo o določeni stvari poskusil izvedeti več.
Kakšno leto sem tehtal, ali naj se vključim v dodatno pokojninsko shemo.
Glavni minus: visoki stroški, ki požirajo donosnost (pokojninski skladi z vstopnimi stroški?). Slab upravljalec v primerjavi z domačo konkurenco (Kapitalska družba). Vprašanje, ali je sploh mogoče pričakovati realni donos. V naslednjih višja bo inflacija višja kot mislimo, zaradi množičnih izdaj obveznic po vsem svetu se obeta obvezniški mehurček.
Glavni plus: 60 odstotkov zneska vplača delodajalec, preostali znesek pa gre iz bruto plače (neto odliv je mnogo manjši, kot bi me stala kakšna nezdrava razvada). Obstajajo še drugi razlogi: previden; za vsak slučaj, če s trgovanjem ne bom zaslužil milijonov (tudi eden izmed razlogov, zakaj določeni finančni profesionalci svojih, sicer dobrih nasvetov nikoli pa ne upoštevajo), nostaligčnen; "Bolje išta nego ništa", pa še kaj bi se našlo.
Glavni minus: visoki stroški, ki požirajo donosnost (pokojninski skladi z vstopnimi stroški?). Slab upravljalec v primerjavi z domačo konkurenco (Kapitalska družba). Vprašanje, ali je sploh mogoče pričakovati realni donos. V naslednjih višja bo inflacija višja kot mislimo, zaradi množičnih izdaj obveznic po vsem svetu se obeta obvezniški mehurček.
Glavni plus: 60 odstotkov zneska vplača delodajalec, preostali znesek pa gre iz bruto plače (neto odliv je mnogo manjši, kot bi me stala kakšna nezdrava razvada). Obstajajo še drugi razlogi: previden; za vsak slučaj, če s trgovanjem ne bom zaslužil milijonov (tudi eden izmed razlogov, zakaj določeni finančni profesionalci svojih, sicer dobrih nasvetov nikoli pa ne upoštevajo), nostaligčnen; "Bolje išta nego ništa", pa še kaj bi se našlo.
Komentarji (8)

...
Napisal fred, 15. februar 2010
Napisal fred, 15. februar 2010
Tule je trenutna ponudba Del.hranilnice, zdaj nudijo 5.4% p.a.
(se opravicujem za nepreverjeno info, 5.8% je bilo lani), min 10 let:
http://www.delavska-hranilnica...nje/rentno
(se opravicujem za nepreverjeno info, 5.8% je bilo lani), min 10 let:
http://www.delavska-hranilnica...nje/rentno
...
Napisal MT, 15. februar 2010
Napisal MT, 15. februar 2010
Ne gre spregledati dejstva, da se na bančne obresti nad 1.000 EUR plača davek ...
...
Napisal fred, 15. februar 2010
Napisal fred, 15. februar 2010
Kar se davka na obresti tice (nad 1000 Eur) je verjetno smiselno izbrati letno odbavcitev,
ne pa enkratne po koncu varcevanja.
Kar se varnosti tice, je potrebno paziti na skupno vsoto pod 50.000 Eur, do kolikor bodo bancne vloge zajamcene od 2011 dalje.
Kar se inflacije tice pa ne vidim pametne resitve. V primeru visoke inflacije v zadnjih letih pac minimiziramo vlozek na 25Eur/mes. Nasprotno ga lahko povecamo, ce bo inflacija nizka
(za kaksno leto vnaprej se ze da priblizno ocenit). Rentno varcevanje pac smatram za nizko
rizicno nalozbo, ki ima temu primeren donos. Predcasna prekinitev je predraga.
ne pa enkratne po koncu varcevanja.
Kar se varnosti tice, je potrebno paziti na skupno vsoto pod 50.000 Eur, do kolikor bodo bancne vloge zajamcene od 2011 dalje.
Kar se inflacije tice pa ne vidim pametne resitve. V primeru visoke inflacije v zadnjih letih pac minimiziramo vlozek na 25Eur/mes. Nasprotno ga lahko povecamo, ce bo inflacija nizka
(za kaksno leto vnaprej se ze da priblizno ocenit). Rentno varcevanje pac smatram za nizko
rizicno nalozbo, ki ima temu primeren donos. Predcasna prekinitev je predraga.
...
Napisal fred, 17. februar 2010
Napisal fred, 17. februar 2010
Tine, glede delniskih VS se strinjam.
Rentno varcevanje vidim le kot alternativo drugemu pokojninskemu stebru. Delodajalec naj le vplacuje, moj (relativno majhen mesecni) vlozek pa dam raje v rentno varcevanje.
Ni mi jasno, kako mislijo na Del.hranilnici vseskozi nuditi fiksni donos, cetudi bo inflacija nizka.
Po dobrem letu se pogodbe zaenkrat drzijo.
Za bolj resno varcevanje (vecje vsote) se mi zdijo krovni skladi zelo primerni, ker omogocajo enostaven umik v sklad denarnega trga ob nastopu bika. Ne gre namrec verjeti upravljalcem, da je kaksen sklad zares fleksibilen, saj se post-festum izkaze, da najdejo veliko
izgovorov, zakaj se ob primernem trenutku niso umaknili v varne nalozbe.
Zelo dobrodosel bi bil kaksen nasvet, kateri skladi (in upravljalci) so perspektivni v danem trenutku.
Rentno varcevanje vidim le kot alternativo drugemu pokojninskemu stebru. Delodajalec naj le vplacuje, moj (relativno majhen mesecni) vlozek pa dam raje v rentno varcevanje.
Ni mi jasno, kako mislijo na Del.hranilnici vseskozi nuditi fiksni donos, cetudi bo inflacija nizka.
Po dobrem letu se pogodbe zaenkrat drzijo.
Za bolj resno varcevanje (vecje vsote) se mi zdijo krovni skladi zelo primerni, ker omogocajo enostaven umik v sklad denarnega trga ob nastopu bika. Ne gre namrec verjeti upravljalcem, da je kaksen sklad zares fleksibilen, saj se post-festum izkaze, da najdejo veliko
izgovorov, zakaj se ob primernem trenutku niso umaknili v varne nalozbe.
Zelo dobrodosel bi bil kaksen nasvet, kateri skladi (in upravljalci) so perspektivni v danem trenutku.
Vpis komentarja



Pri nekaterih bankah se da dobiti 5.8% p.a., poljubna vplacila (le min je cca 25Eur).
Po koncu pa le dvig v enkratnem znesku, ali pa mesecna izplacila (prvo se mi zdi bolje).
Pokojninsko varcevanje ima sramotno nizke donose. V glavnem kar ostane pri
zajamcenem donosu, ki ne pokrije niti inflacije - razen kadar je ta okrog 0% :-)