Risk.si


Tag >> Komentar

GBD Šparovček

Pred kratkim me je nekdo poklical in vprašal, kakšno je moje mnenje glede storitve GBD Šparovček. Pred časom je prejel njihovo ponudbo in ker ravno razmišlja o mesečnem varčevanju se sprašuje, ali je prava zanj?


Vir: GBD

Povpraševanje po mesečnem vlaganju je vedno prisotno. GBD nima svojih vzajemnih skladov, ima pa veliko strank, zato so se odločili, da ponudijo mesečni varčevalni produkt. Na njihovi spletni strani v prvem stavku preberemo: "GBD Šparovček je najugodnejša oblika varčevanja v Sloveniji, saj se upravljavske provizije ne obračunavajo." Manjka zvezdica?


Vir: GBD

Upravljalsko provizijo zaračunava upravljalec ETF sklada, v tem primeru Vanguard in znaša 0,3 odstotka letno. Trije odstotki vstopne provizije predstavljajo zaslužek GBD-ja.

Primerjava

Pri vprašanju, ali je produkt dober, ga moramo primerjati z obstoječimi alternativami. Imamo vzajemne sklade, ki omogočajo mesečno vplačevanje. Imamo varčevalne načrte, ki omogočajo nižje vstopne provizije.

Med vzajemnimi skladi določene družbe je mogoče prehajati neobdavčeno, kar pride prav v primerih, ko želi vlagatelj spremeniti svojo naložbeno strategijo, ali pa se zaradi približevanja upokojitvi pomika v bolj konzervativne naložbe. GBD Šparovček tega ne omogoča.

MINUSI

- nefleksibilnost: ko se bo vlagatelj približeval svojemu cilju, opcija svoje varčevanje naravnati bolj konzervativno, ne obstaja,

- davčna nadloga: nerodna izbira ETF-a, saj slednji izplačuje dividende četrtletno na trgovalni račun posameznika, vsa izplačila dividend so obdavčena. V primeru, da bo vlagatelj želel kasneje preusmeriti svoj delniški privarčevani del v bolj varne naložbe, bo ob prodaji moral plačati davek,

- nepraktičnost: če nekdo vloži 30 evrov, najbrž pričakuje, da se bo denar na dan vplačila plansiral na finančni trg:

Vanguard ETF stane na dan 17. marca 32 evrov (44 dolarjev). Če vlagatelj vloži 30 evrov (natančneje 29,1 evra po tistem, ko GBD pobere vstopno provizijo), potem njegov denar prvi mesec leži na računu in čaka vplačilo naslednjih 30 evrov (natančneje 29,1 evra po tistem, ko GBD spet pobere vstopno provizijo), da GBD v njegovem imenu kupi en lot (na računu potem ostane 26.2 evra in čaka na nova sredstva). Pri vzajemnih skladih ta problematika ni prisotna (enkrat dobi vlagatelj 3,9 točke, drugič 4,2 točke).

- opozorila o tveganjih: včasih je bilo tako, da so sredstva, dana v šparovček, tam tudi ostala. Pri GBD Šparovčku gre za delniško naložbo, ki lahko (tako kot pri vsak vzajemni sklad) izgubi denar na kratek, pa tudi daljši rok. Profesionalen odnos zahteva stranki predstaviti vsa morebitna tveganja, tukaj pa so slednja predstavljena zelo pomanjkljivo. Pri predstavitvi produta na nekaj straneh je besedica tveganje omenjena samo enkrat.

PLUSI

- prvi: na domačem trgu, ki so ponudili to vrsto vlaganja,

- pasivna naložbena politika: pri neposredni naložbi v delniški indeks vlagatelj vedno ve pri čem je (ETF sledi indeksu kot njegova senca), pri čemer ni podvržen morebitnim napakam upravljalca (vzajemni skladi pogosto ne dosegajo primerjalnega indeksa). Upravljalska provizija pri ETF-ih je nizka, v tem primeru 0,3 odstotka, medtem ko lahko slednja pri vzajemnih skladih presega 2 odstotka na letni ravni,

- namen: če Gorenjcev ne moreš odvaditi varčevanja v nogavicah (obenem pa nimajo posluha za vzajemne sklade), mesečno varčevanje pa je priporočljivo za vsakogar, ima mesečno varčevanje GBD Šparovček na daljše obdobje vsekakor večji potencial od zgodbe z nogavico (delniški trgi na dolgi rok prinašajo najvišje donose).

Razmišljanje

Ali je storitev draga? Podobna storitev stane v Nemčiji 2,5 evra in 0,4 odstotka celotne transakcije. Pri nakazilu 30 evrov znaša skupni strošek 2,62 evra, vlagatelj tako vloži 27,38 evra. GBD Šparovček je pri zneskih do 100 evrov vsekakor bolj ugoden.

Prednost tujine je v izbiri različnih ETF-ov. V primeru manjših varčevalnih zneskov vlagatelj prejme delčke ETF-a (pri vloženih 25 evrih, če ETF stane 50 evrov, pridobi vlagatelj 0,5 enote ETF-a). Pri GBD-ju bi se najbrž odločili za nekaj podobnega, če bi zakonodaja to omogočala?

Morda bi bila bolj na mestu izbira ETF-a, ki reinvestira dividende (Vanguard ETF jih izplačuje četrtletno). Pri izplačilih dividend vlagatelj ni deležen celotne dividende, saj se slednja obdavči po stopnji 20 odstotkov. iShares MSCI World (ISIN: DE000A0YBR38), ki reinvestira dividende in je danes na voljo po 19 evrov, bi bolj učinkovito služil svojemu namenu.

Vložiti ali ne?

Če posameznik vsak mesec kupuje ETF na svojo roko, ga stane več, kot pa če se odloči za storitev GBD Šparovček.

Dejstvo je, da vedno nekaj denarja leži neobrestovanega na računu. To je v vlagateljskem svetu zadnje, kar si vlagatelj želi. Če bi podobno storitev ponudila banka, bi bilo lahko urejeno tako, da so prosta sredstva obrestovana.

Produkt je dobro zastavljen, vendar ima zaradi slovenske davčne specifike izrazito slabost v primerjavi z vzajemnimi skladi. V tujini ne bi prišla do izraza, vendar marsikje neobdavčenega prehoda med vzajemnimi skladi ne poznajo, pri nas pa je ta prehod velika prednost. Kdor vzame v zakup zgoraj omenjene podrobnosti, obenem pa se zaveda tveganj, ki jih prinašajo delniški trgi in naložba v delniški indeks, ki se izračunava v ameriških dolarjih, ne bo naredil nič napačnega, če se bo odločil za storitev GBD Šparovček.

PS: kakšen komentar, zakaj valutnega tveganja, ki ga prinaša delniški indeks (kateremu sledi Vanguard ETF) - ki se izračunava v ameriških dolarjih, nisem omenil?

V lokalu pustili 44.000 funtov

Na dan, ko je Royal Bank of Scotland oznanila, da bo izplačala za 1,6 milijarde funtov bonusov.

Mesto: London. Kraj: Mayfair club. Udeleženi: 5 bankirjev. Čas: od 23:30 do 02:00. Račun: 40 buteljk Cristala (£330). Ko jih je zmanjkalo, je naročilo vsebovalo, kar je pač ostalo; 9 Magnumov po £1.100 in za finale buteljka za £4.000. Račun: £44.000.





Ob takih novicah ni čudno, da bankirji niso najbolj priljubljeni. Nemška anketa iz leta 2008, kjer so naključne ljudi spraševali, koga si najbolj želijo za prijatelja: pustimo najbolj priljubljene, na zadnjem mestu so pristali morilec, na predzadnjem ropar, na pred predzadnjem pa - investicijski bančnik.

Kako je z bonusi pri nas?

Kot pravita Murat in Jose, pri nas so razmere drugačne, to ni Amerika, to je Slovenija. Danes sem od nekoga slišal, da komaj čaka bonus, da si bo kupil; Brita filter.

Kam vložiti?

Finance 10.2.2010 | Se splača kupiti doma ali v tujini? Kam ta hip naložiti pet tisoč evrov?

Kako ravnati v nastalih razmerah in kako jih izkoristiti v svoj prid? Ali se splača kaj kupiti v tujini?

"Delniški trgi so ponekod izgubili že blizu 10 odstotkov. Vnovičen upad podobnih razsežnosti ni izključen. Kljub temu so v preteklosti resnični medvedji trgi nastali šele takrat, ko so centralne banke močno pritisnile na monetarno zavoro," pravi Tine Verbole, upravljalec premoženja in dodaja, da je treba takšne razmere izkoristiti za prodajo domačih delnic in nakup tujih.

Je treba še malo počakati?

"Nikoli ne smemo razmišljati po načelu vse ali nič. Kupovati in prodajati je smiselno postopoma. Kdor je v tem času že vložil 50 odstotkov razpoložljivih sredstev, lahko razmisli o dvigu na 75 odstotkov. Kdor je na trgu že s 75 odstotki ali več razpoložljivih sredstev, naj počaka. Letos je potrebna previdnost pri izbiri delnic, saj so časi, ko so vse delnice rasle, ne glede na njihovo bilanco, mimo, pravi sogovornik.


Kam ta hip vložiti pet tisoč evrov

"Težko vprašanje glede na to, da se nanaša na fiksni znesek. Nekdo porabi tako vsoto denarja za ene zimske počitnice, nekdo drug pa za pet zimskih in pet poletnih. Zadnji naj da denar v depozit, navdušen smučar iz prve zgodbe pa naj jih vloži v finančni vikend seminar v tujini," pravi Verbole.

Ob koncu leta...

Ljudje pogosto postanejo žrtve "pasti znanja" oziroma "analitične ohromelosti", pri čemer smatrajo, da morajo pretehtati vsako informacijo z vsemi možnimi izidi. Ti ljudje redko pridejo daleč. Tisti, ki se tem pastem izognejo – in spoznajo, da ne bodo nikoli imeli vseh odgovorov, ne glede na to, koliko znanja bodo pridobili – so ponavadi tisti, ki uspejo.

Vir: Harvard Business Review


Številne prebrane knjige, boljša trgovalna platforma,
različni indikatorji, plačljivi podatki, in številne nadure za enkranom - niso zagotovilo za uspeh. Odgovor najde vsak pri sebi.


Davčna optimizacija ob koncu leta

Za vsak slučaj, če je kdo pozabil.

Letos spomladi ste v času padcev delniških trgov prodali delnice oz. vzajemne sklade in realizirali izgubo v višini 100.000 evrov (ta se vam z davčnega vidika prizna v primeru, da v naslednjih 31 dneh niste kupovali istega papirja). Trgi so se marca obrnili, pričeli ste kupovati, ta trenutek pa imate v obstoječih pozicijah 75.000 evrov dobička.

Pameten vlagatelj bo omenjeni dobiček letos realiziral, saj bo moral v nasprotnem primeru plačati davek iz naslova 75.000 evrov enkrat kasneje (ob predpostavki, da bo vrednost naložb v prihodnosti ostala enaka oziroma se bo povečevala).


15.000 evrov (20 odstotkov od 75.000 evrov) bo vlagatelj prihranil tako, da bo proti koncu leta razprodal svoj celoten portfelj in ga čez pol ure kupil nazaj. Pomisliti je potrebno še na zadnjo stvar; zadeva se izplača, če imate velik portfelj, ali pa zelo ugodne transakcijske stroške (najbolje oboje). 

Dragi prijatelji!

V zadnjih tednih sem dobival v svoj nabiralnik številna e-sporočila znanih in neznanih oseb, ki so me s svojimi sporočili želeli prepričati, naj mesečno ne varčujem v vzajemnih skladih. Dolgo časa sem jih ignoriral, kakšnemu vsake toliko prijazno odgovoril, naj ne pretirava, dokler mi sedaj končno ni prekipelo od tega "gverila marketinga" nasprotnikov mesečnega varčevanja. Enostavno sem se naveličal navodil o tem, da naj pijem sirotko ali žganje in naj jem česen predvsem pa naj postavim čebulo v vsak prostor, ker bo to zanesljivo dovolj, kar bom potreboval za starost.

Zato vsem tem »dobronamernim neumnostim« odgovarjam s tem emailom. Vi, ki me poznate, veste, da mislim resno in mi prav tako zaupate, da imam dovolj znanja in informacij, da lahko kompetentno povem svoje stališče.

Nekateri kolegi iz držav, kjer še ni vzajemnih skladov, me sprašujejo, ali bi lahko kupili v Slovenji vzajemne sklade vsaj zase in za svoje družine. Pri nas pa se delamo norca iz vsega, kar je dobro in koristno.

Samo znanstvenim dokazom nismo pripravljeni verjeti. Zdi se, da mnogi med nami še zmerom živijo v srednjem veku in bolj verjamejo čarovnicam kot pa resni znanosti.

Jaz mesečno vplačujem (za tiste, ki me ne poznate – sem finančnik) in sem hvaležen sistemu, ki mi je to omogočil. Ostali pa ravnajte po svojem prepričanju. Pokojninski sistem je vedno slabši in vsak dan je manj časa, da se resnično zaščitite.

Upam, da bo tudi ta email tako uspešno potoval po Sloveniji in opozarjal na resnično plat medalje!

Pošljite ga tistim, ki jih imate radi.

Lep pozdrav. Tine

Predelava sporočila (tekst obarvan s sivo je spremenjen na temo varčevanja), ki lobira za cepljenje proti gripi (povezava).

Kaj nam govori zgodovina; ali trgi po prvih desetih dobičkonosnih mesecih v zadnjih dveh mesecih upadejo?

Obstaja možnost, da bodo vlagatelji proti koncu leta želeli unovčiti dobičke, prodajni pritisk pa bo povzročil padec tečajev. Glede na visoke dobičke od marčevskega dna bi bilo to tudi racionalno pričakovati? Odgovor na zgornje vprašanje so s pomočjo zgodovinskih podatkov raziskali analitiki Deutsche Bank. Zanimalo jih je, kaj sledi zadnjima dvema mesecema posameznega leta v primerih, ko je bilo obdobje prvih desetih mesecev zaključilo pozitivno.


Kaj so ugotovili?

Če je prvih 10 mesecev pozitivnih, potem obstaja velika verjetnost, da bosta november in december ravno tako pozitivna. Torej, v preteklosti obstaja le malo dokazov, da bi vlagatelji po dobrem letu poskušali v zadnjih dveh mesecih na veliko unovčevati dobičke.


Objavili so tudi tabelo od leta 1928 v vrstnem redu od najboljših do najslabših 10 mesecev po donosnosti. V 33 zadnjih primerih (od 82-ih), ki so v prvih 10 mesecih dosegli nad + 10 odstotkov, se je zgodilo samo enkrat (-2,02 odstotka v letu 1943), da je trg v zadnjih dveh mesecih izgubil več kot 1 odstotek.

blog/091112_3.jpg

Če se ni dogajalo v preteklosti, še ne pomeni, da tečaji v letošnjih zadnjih dveh mesecih ne morejo pasti. Ravno tako pa tudi ne moremo reči, da bosta letošnji november in december minila v unovčevanju dobičkov. Obstaja namreč le malo statističnih dokazov, ki kaže na to, da so se vlagatelji v preteklosti posluževali te strategije. Lahko se vprašamo tudi naslednje; ko se je nemški delniški indeks DAX nahajal pri 3.600 točkah, so kupovali le redki. Drugi so se opogumili pri 4.000 - 4.200 točkah, vendar v manjšem obsegu. Torej, kdo bi proti koncu leta unovčeval in kaj?

Vir: Deutsche Bank

Kje se nahajajo delniški trgi?

Prejšnji teden je bil v New York Times objavljen članek Warrena Buffeta. V njem je razložil, zakaj z osebnim premoženjem kupuje ameriške delnice: ameriški dolar je šibek, delniški tečaji so na tleh in obstaja vrsta delnic, ki se jih splača kupiti že zaradi dividend.

Članek je presenečenje, saj Buffet ne kaže navdušenja za ameriške delnice že od leta 1990, ravo tako pa tudi leta 2003 ni na veliko kupoval.

Kje smo danes


S&P 500 se utegne okrepiti konec novembra, ko bodo za nami 4 mejniki.

Vrnitev delovanja kratkoročnega kreditnega trga, ki je predpogoj za okrevanje. Podjetja potrebujejo dostop do kapitala za financiranje njihovih operacij.

Zaključek sezone objav četrtletnih rezultatov podjetij. Na večje dramatične novice na tem področju ne kaže, saj napovedi že vključujejo pričakovani 9 odstotni padec (v primerjavi s preteklim letom) dobička na delnico (EPS). Šlo bo bolj za komentarje vodstva podjetij in ali bodo slednji pri napovedih manj negativni "kot zadnjič".

Ameriške volitve. Trg se manj osredotoča na to, kateri kandidat bo 4. novembra zasedel mesto v Beli hiši. Pomembno je, da bo negotovosti konec.

Napovedi izplačil/likvidacij. Vlagatelji, ki želijo izstopiti iz hedge skladov morajo ponavadi to sporočiti 45 dni v naprej. Za zaključek leta 2008 je rok za izplačila 15. november. Slab letošnji donos nakazuje, da se nekateri skladi utegnejo zapreti konec leta (v septembru je bilo za 43 milijard izplačil). Prejšnji teden smo lahko spremljali novice o problemih večjih hedge skladov, kot sta Citadel (upravlja približno 20 milijard dolarjev) in SAC (SAC je prejšnji teden prodal za 7 milijard dolarjev delnic). Likvidacije pozicij hedge skladov vsekakor vplivajo na delnice in delniške indekse.

Denar je še vedno ob strani

Veliko vlagateljev ima velike pozicije v prostem denarju. Marsikateri hedge sklad ima 30-40 odstotkov sredstev v denarju. Ravno tako tudi nekateri vzajemni skladi (20 odstotkov), kar je nenavadno glede na to, da so slednji ponavadi polno investirani. Obstaja potencial močnega relija ob koncu leta, kar pa še ne pomeni, da bi šlo za začetek novega bikovega trenda.

Tehnična slika

Če vprašamo tehnične analitike, kje smo danes, slišimo popolnoma drugo zgodbo. Nahajmo se v padajočem trendu, kar pomeni, da so eventualno lahko testirani nivoji iz leta 2003 (DAX pri 2.300 točkah). Indeksi na trenutnih nivojih namreč nimajo nobene podpore. Dokler se zdrav razum ne vrne na trge (fundamentalisti se v zadnjih tednih držijo nekoliko nazaj), mnenj tehničnih analitikov ne moremo povsem ignorirati.

Na vprašanje, kdo ima prav, tehnika ali fundamenti, je težko odgovoriti. Na dolgi rok bodo vsekakor zmagali slednji.


Nemogoče je mogoče

Islandska borza je danes (prvi trgovalni dan po pretekli sredi) izgubila 77 odstotkov.


Pojem tedna: TED spread

Wikipedia: TED spread

Pri tako imenovanem TED spread-u gre za razliko med LIBOR obrestno mero (obrestna mera, po kateri si banke medseboj izposojajo dolarje) in obrestno mero kratkoročnih ameriških zakladnih menic (T-Bills).

TED spread se izračuna iz razlike med 3 mesečnim LIBOR-jem in 3 mesečno zakladno menico. Če znaša LIBOR 5,50 %, donosnost zakladne menice pa je 5,10 %, znaša TED spread 40 osnovnih točk.

Zgodovinsko gledano se je TED spread gibal med 10 in 50 osnovnimi točkami (0,1% in 0,5%). Naraščajoč TED spread ponavadi nakazuje na padec ameriškega delniškega trga, saj se likvidnost umika.

TED spread je kazatelj kreditnega tveganja v splošni ekonomiji. Razlog je naslednji: ameriške zakladne menice smatra za naložbo brez tveganja, medtem ko LIBOR predstavlja kreditno tveganje komercialnih bank. Ko se TED spread zvišuje, je znak, da posojilodajalci verjamejo, da se tveganje za izpad medbančnih posojil zvišuje. Zato banke v zameno zahtevajo višjo obrestno mero, ali pa sprejmejo nižji donos na varno naložbo, kot so zakladne menice.



Vir: Bloomberg

TED spread danes znaša 413 osnovnih točk.

Če posodite banki za 3 mesece, dobite 4,75 % (letno).

Če posodite državi za 3 mesece, dobite 0,62 % (letno).

Tako kaže v ZDA. Za evropski trg se uporablja podobna primerjava, ki smo si jo ogledali v preteklih prispevkih, kjer se je pribitek na medbančno izposojo omenjal kot enega izmed dejavnikov, da je za klic dna še prekmalu.

Slovenski borzni indeks SBI20 je od njegovega lanskega vrha pa do danes izgubil 57,36 %. Do povratka na pretekle nivoje mora zrasti 136 %.


Vir: Bloomberg

 


Glavne centralne banke so danes v skupnem nastopu znižale ključno obrestno mero. Za 0.5 odstotne točke so znižale obrestno mero Ameriške zvezne rezerve (FED), Bank of England, Bank of Canada in švedska Riskbank. Delniški trgi danes zaenkrat nadaljujejo z "zavračanjem" takšnih ukrepov, ne glede na to, da je današnja koordinirana akcija dokaj pomembna (prepozno in premalo?).

Trgi so jo od njihovih vrhov do danes že pošteno skupili.













Vir: Bloomberg


Spremljanje dnevnih novic

Večina profesionalnih vlagateljev (finančne institucije, banke, skladi) spremlja finančne novice preko Bloomberga. Preko Bloomberg postaje (za domačo uporabo je zadeva predraga, saj stane prek tisoč evrov mesečno) je med drugim mogoče spremljati tudi tečaje številnih finančnih instrumentov po celem svetu (po svetu naj bi bilo trenutno v uporabi približno 450.000 postaj).

 

Glede na to, da se je včasih težko znajti v vsej množici finančnih novic, je vlagatelj posameznik na dobri poti, če aktualno finančno dogajanje spremlja preko spletne strani Bloomberg (www.bloomberg.com). Na njej so v vsakem trenutku objavljene iste novice, kot pa na Bloomberg postaji. Novice so kratke in zajamejo bistvo (po tem viru povzemajo tudi nekateri domači mediji, tako da si jih je na tej strani mogoče prebrati že par ur (dni) prej).



Ob včerajšnji paniki na delniških trgih smo zaznali povečano volatilnost, pri čemer se je indeks volatilnosti VIX dotaknil meje 33,70. Pri tem ni dosegel niti vrha iz januarja (39) in marca (37).

Klik na sliko odpre povečano okno



Volatilnost v medvedjih letih 2000 in 2001 je bila še toliko višja.

Klik na sliko odpre povečano okno



Pri VIX-u nad 30 se vlagatelji sprašujejo, kdaj bodo trgi končno dosegli dno. Zato so na blogu "VIX and more" podali primer, ki trditve, da se medvedji trg zaključi z splošno kapitulacijo vlagateljev in s tem povečano volatilnostjo; ne podpira.

Na spodnjem grafu je izrisan indeks Nasdaq-100, ki je od njegovega vrha 24. marca 2000, pa do dna 8. oktobra 2002 izgubil 83,5 odstotka. Pod grafom je dodan še indeks volatilnosti VXN, ki spremlja omenjeni indeks. Od leta 2000 do 2002 zaznamo 5 večjih porastov indeksa VXN (označeni z modro črto). Nobeden od teh ni naznanil konec medvedjega trga (dno označuje rdeča črta).

Klik na sliko odpre povečano okno



Kapitulacija pride v vseh oblikah in velikostih. V večini primerov močna porast VIX-a zaznamuje dno. Torej, če verjamete, da je za zaznamovanje dna potreben velik skok volatilnosti in se dno ne more oblikovati brez skoka VIX-a, ste na dobri poti, da spregledate morda najbolj pomembno lekcijo zadnjega medvedjega trga.

 


Dan, ko trgi padejo

Lehman Brothers izpolnjuje obrazec "Chapter 11" ameriškega stečajnega zakonika. Pogajanja o nakupu Lehmana spodletela (Bank of America in Barclays sta odkorakala), saj je »US Treasury« zavrnil zahtevo, da postavi denar davkoplačevalcev za garancijo izgub Lehmanovega portfelja potencialnim kupcem.

FED povečal »UST Lending« brokerjem iz 25 mrd USD na 200 mrd USD in razširil papirje (na delnice), ki jih sprejme kot jamstvo (collateral) ob najemu kredita.

10 globalnih bank (vključno Citi in Goldman) vzpostavilo sklad s 70 milijard USD, da bodo zagotovili likvidnost na trgu.

Bank of America je kupila Merrill Lynch (ti bi znali biti naslednji po Bear Stearns in Lehman Brothers).

Obstaja špekulacija, da FED lahko na nujnem sestanku zniža obrestno mero, da pomaga trgu premostiti stres (FED se bo poskusil temu koraku izogniti; saj ima na voljo druga sredstva). Fed Funds terminske pogodbe izkazujejo 40 % možnost, da FED jutri zmanjša obrestno mero za 0.25 odstotne točke (in 100 odstotno možnost, da se bo to zgodilo do konca leta + po vsej verjetnosti še eno v prvem četrtletju).

Nastala situacija je velik test za svetovni finančni sistem.

Na delniških trgih se pričakuje večji padec in beg vlagateljev na varno (obveznice in zlato). USD zna priti pod pritisk, profitirale bodo predvsem valute kot so švicarski frank (CHF).

Smo priča točki obrata v moderni zgodovini finančnega sistema, saj so s scene izginili trije največji ameriški brokerji.

Naslednji dnevi in tedni bodo odločilni za globalno ekonomsko sliko.


Volatilnost se je vrnila na trge. Danes dopoldne je VDAX (ki meri volatilnost delniškega indeksa DAX) na nivojih iz 15. junija, ko je DAX dosegel svoje dno.



Ko ena banka ne zaupa drugi

V enem izmed prejšnjih prispevkov sem zapisal, da je za klic dna delniških trgov kljub ugodnemu vrednotenju po vsej verjetnosti še prekmalu. Kot enega izmed dejavnikov sem omenjal napeto stanje na medbančnem trgu, kjer se pribitek na medbančno izposojo nahaja ponovno blizu vrha, ki je bil nazadnje dosežen ob skorajšnjem stečaju banke Bear Stearns. Danes si poglejmo, kaj ta pribitek pravzaprav pomeni.

Na spodnjem grafu je prikazana "zgodovinska donosnost" za enoletni EURIBOR (oranžna barva) in enoletno nemško zakladno menico (bela barva). Razliko v obrestni meri lahko imenujmo pribitek na tveganje (premija). Kot je razvidno iz spodnje slike, se je pribitek začel povečevati poleti 2007, ko se je pričela hipotekarna in kreditna kriza.


Klik na sliko odpre povečano okno

Vir: Bloomberg

Čemu takšna razlika? V času, v katerem se ne ve, katera banka gre lahko jutri v stečaj, ne bo nihče posodil banki po le 0,2 odstotne točke višji obrestni meri (kot leta 2006), pač pa bi ob tako minimalni razliki rajši vložil za isti čas v državne papirje, kot so zakladne menice in obveznice. Zato je trenutno pribitek na medbančnem trgu višji za 1 odstotno točko.


Ekonomske objave preteklih tednov potrdujejo šibko rast, nedavni padec nafte pa zaenkrat v določeni meri blaži inflacijske skrbi. Upočasnitev gospodarske rasti že načenja dobičke družb.

Za delniške trge ostaja inflacijski pritisk še naprej stresni faktor, saj je težko pričakovati, da bo Evropska centralna banka kadarkoli kmalu znižala obrestno mero. Stopnja inflacije je dosegla nov vrh v evrskem območju, ZDA in Angliji. Nižja cene nafte lahko prinesle neko mero olajšanja za stopnjo inflacije v naslednjih mesecih.


Delniški trgi atraktivni za dolgoročne vlagatelje


Po podatkih Goldman Sachs naj bi se 50 odstotkov globalne ekonomije spogledovalo z recesijskimi okoliščinami. Ocenjujejo, da se ZDA, Evropa in Japonska - lahko že nahajajo v recesiji ali pa bodo deležne večjega tveganja recesije v naslednjih mesecih. Verjetnost slednje naj bi bila po njihovem mnenju 15-20 odstotna.

V tem času, ko ekonomska situacija razvitih držav ostaja šibka, postaja vrednotenje njihovih delniških trgov z dolgoročne perspektive vedno bolj privlačno. Preneseni PE kazalnik (forward P/E) za Evropo znaša 10,5, kar je blizu dna iz začetka devetdesetih let. Podobna je situacija v ZDA, kjer se preneseni PE za S&P 500 nahaja pri 12,9, katerega nivoja nismo videli že od septembra 1995 in je pod dvajsetletnim povprečjem 15,6.

Za klic dna je še prekmalu

Trenutna vrednotenja se vlagateljem z daljšim naložbenim horizontom kažejo v obliki dobre nakupne priložnosti. Vendar kljub ugodnim vrednotenjem še vedno obstajajo številni dejavniki, ki kažejo na to, da je še prezgodaj za klic dna na delniških trgih:

- v globalne delniške trge je že vštet manj optimističen pogled na makro okolje, tako da morajo na dan priti zelo negativne novice, ki bodo prestrašile trge. Kljub temu vlagatelji še vedno čakajo potrditev, da je trg vštel dovolj makro tveganja in da 1.) Kitajska (ter vzhajajoči trgi) doživljajo le postopno upočasnitev glede na ohladitev razvitih trgov, ter 2.) da je nedavna stabilizacija ameriške rasti pristna

- pričakovanja o dobičkih družb morajo biti še dodatno znižana

- pribitek na medbančno izposojo (pribitek glede na državne obveznice) je pred kratkim ponovno dosegel vrh, ki je bil nazadnje dosežen v sredini marca, ob takratnem skorajšnjem stečaju banke Bear Stearns.

- pričakuje se nadaljnja rast cene nafte, saj zadnji podatki še vedno kažejo na to, da rast proizvodnje nafte ostaja šibka in da je poraba nafte izven OECD, predvsem na Kitajskem, še vedno močna (visoka cena nafte lahko ponovno vzbudi inflacijske skrbi).

Odsotnost vlagateljev


Indikatorji vedenjskih financ (behavioral finance), med katere se šteje tudi zadnja raziskava Sentix-a, kaže na močno odsotnost vlagateljev. Vsekakor ne gre za to, da se je združba neodločenih vlagateljev "izsušila". Ne, vlagatelji zaenkrat nimajo nobenega razloga za pozicioniranje. V preteklih mesecih so šli že prevečkrat na led.

Nemškemu delniškemu trgu se obetajo prilivi


V Nemčiji se lahko še pred koncem leta pričakuje več milijardne prilive v delniške sklade. Z januarjem 2009 bo v Nemčiji pričel veljati zakon, ki bo enotno obdavčil večino kapitalskih dobičkov. V prehodu na nov sistem velja, da dobički na delnice in delniške sklade, ki bodo kupljeni pred 31. decembrom, niso predmet obdavčitve (pod pogojem, da se naložba drži 12 mesecev; ko je bilo do sedaj). Prihajajoča obdavčitev utegne poskrbeti za močne prilive, ki so bili v preteklih mesecih zelo šibki (podobno v ostalih evropskih državah in ZDA). Dlje časa, ko bo stresni faktor vladal delniškim trgom, močnejši bodo prilivi v zadnjih tednih/mesecih letošnjega leta. Nemški delniški trg lahko zaradi teh prilivov nesorazmerno profiliral.

Defenzivna strategija kljub nizkim vrednotenjem


Negativni ciklični impulzi še vedno prevladujejo delniškim trgom kljub njihovim ugodnejšim nivojem vrednotenja. Največji problem delniških trgov v tem kontekstu je, da v tem trenutku še ni zanesljivih znakov, ki bi kazali na trajajoče izboljšanje v bližnji prihodnosti. Ob zadnjem reliju delniških trgov, ki je trajal od sredine julija, gre po vsej verjetnosti za medvedji reli in ne začetek novega trajajočega trenda rasti.



You are here  :