Risk.si

Pred kratkim me je nekdo poklical in vprašal, kakšno je moje mnenje glede storitve GBD Šparovček. Pred časom je prejel njihovo ponudbo in ker ravno razmišlja o mesečnem varčevanju se sprašuje, ali je prava zanj?

Vir: GBD

Povpraševanje po mesečnem vlaganju je vedno prisotno. GBD nima svojih vzajemnih skladov, ima pa veliko strank, zato so se odločili, da ponudijo mesečni varčevalni produkt. Na njihovi spletni strani v prvem stavku preberemo: "GBD Šparovček je najugodnejša oblika varčevanja v Sloveniji, saj se upravljavske provizije ne obračunavajo." Manjka zvezdica?

Vir: GBD

Upravljalsko provizijo zaračunava upravljalec ETF sklada, v tem primeru Vanguard in znaša 0,3 odstotka letno. Trije odstotki vstopne provizije predstavljajo zaslužek GBD-ja.

Primerjava

Pri vprašanju, ali je produkt dober, ga moramo primerjati z obstoječimi alternativami. Imamo vzajemne sklade, ki omogočajo mesečno vplačevanje. Imamo varčevalne načrte, ki omogočajo nižje vstopne provizije.

Med vzajemnimi skladi določene družbe je mogoče prehajati neobdavčeno, kar pride prav v primerih, ko želi vlagatelj spremeniti svojo naložbeno strategijo, ali pa se zaradi približevanja upokojitvi pomika v bolj konzervativne naložbe. GBD Šparovček tega ne omogoča.

MINUSI

- nefleksibilnost: ko se bo vlagatelj približeval svojemu cilju, opcija svoje varčevanje naravnati bolj konzervativno, ne obstaja,

- davčna nadloga: nerodna izbira ETF-a, saj slednji izplačuje dividende četrtletno na trgovalni račun posameznika, vsa izplačila dividend so obdavčena. V primeru, da bo vlagatelj želel kasneje preusmeriti svoj delniški privarčevani del v bolj varne naložbe, bo ob prodaji moral plačati davek,

- nepraktičnost: če nekdo vloži 30 evrov, najbrž pričakuje, da se bo denar na dan vplačila plansiral na finančni trg:

Vanguard ETF stane na dan 17. marca 32 evrov (44 dolarjev). Če vlagatelj vloži 30 evrov (natančneje 29,1 evra po tistem, ko GBD pobere vstopno provizijo), potem njegov denar prvi mesec leži na računu in čaka vplačilo naslednjih 30 evrov (natančneje 29,1 evra po tistem, ko GBD spet pobere vstopno provizijo), da GBD v njegovem imenu kupi en lot (na računu potem ostane 26.2 evra in čaka na nova sredstva). Pri vzajemnih skladih ta problematika ni prisotna (enkrat dobi vlagatelj 3,9 točke, drugič 4,2 točke).

- opozorila o tveganjih: včasih je bilo tako, da so sredstva, dana v šparovček, tam tudi ostala. Pri GBD Šparovčku gre za delniško naložbo, ki lahko (tako kot pri vsak vzajemni sklad) izgubi denar na kratek, pa tudi daljši rok. Profesionalen odnos zahteva stranki predstaviti vsa morebitna tveganja, tukaj pa so slednja predstavljena zelo pomanjkljivo. Pri predstavitvi produta na nekaj straneh je besedica tveganje omenjena samo enkrat.

PLUSI

- prvi: na domačem trgu, ki so ponudili to vrsto vlaganja,

- pasivna naložbena politika: pri neposredni naložbi v delniški indeks vlagatelj vedno ve pri čem je (ETF sledi indeksu kot njegova senca), pri čemer ni podvržen morebitnim napakam upravljalca (vzajemni skladi pogosto ne dosegajo primerjalnega indeksa). Upravljalska provizija pri ETF-ih je nizka, v tem primeru 0,3 odstotka, medtem ko lahko slednja pri vzajemnih skladih presega 2 odstotka na letni ravni,

- namen: če Gorenjcev ne moreš odvaditi varčevanja v nogavicah (obenem pa nimajo posluha za vzajemne sklade), mesečno varčevanje pa je priporočljivo za vsakogar, ima mesečno varčevanje GBD Šparovček na daljše obdobje vsekakor večji potencial od zgodbe z nogavico (delniški trgi na dolgi rok prinašajo najvišje donose).

Razmišljanje

Ali je storitev draga? Podobna storitev stane v Nemčiji 2,5 evra in 0,4 odstotka celotne transakcije. Pri nakazilu 30 evrov znaša skupni strošek 2,62 evra, vlagatelj tako vloži 27,38 evra. GBD Šparovček je pri zneskih do 100 evrov vsekakor bolj ugoden.

Prednost tujine je v izbiri različnih ETF-ov. V primeru manjših varčevalnih zneskov vlagatelj prejme delčke ETF-a (pri vloženih 25 evrih, če ETF stane 50 evrov, pridobi vlagatelj 0,5 enote ETF-a). Pri GBD-ju bi se najbrž odločili za nekaj podobnega, če bi zakonodaja to omogočala?

Morda bi bila bolj na mestu izbira ETF-a, ki reinvestira dividende (Vanguard ETF jih izplačuje četrtletno). Pri izplačilih dividend vlagatelj ni deležen celotne dividende, saj se slednja obdavči po stopnji 20 odstotkov. iShares MSCI World (ISIN: DE000A0YBR38), ki reinvestira dividende in je danes na voljo po 19 evrov, bi bolj učinkovito služil svojemu namenu.

Vložiti ali ne?

Če posameznik vsak mesec kupuje ETF na svojo roko, ga stane več, kot pa če se odloči za storitev GBD Šparovček.

Dejstvo je, da vedno nekaj denarja leži neobrestovanega na računu. To je v vlagateljskem svetu zadnje, kar si vlagatelj želi. Če bi podobno storitev ponudila banka, bi bilo lahko urejeno tako, da so prosta sredstva obrestovana.

Produkt je dobro zastavljen, vendar ima zaradi slovenske davčne specifike izrazito slabost v primerjavi z vzajemnimi skladi. V tujini ne bi prišla do izraza, vendar marsikje neobdavčenega prehoda med vzajemnimi skladi ne poznajo, pri nas pa je ta prehod velika prednost. Kdor vzame v zakup zgoraj omenjene podrobnosti, obenem pa se zaveda tveganj, ki jih prinašajo delniški trgi in naložba v delniški indeks, ki se izračunava v ameriških dolarjih, ne bo naredil nič napačnega, če se bo odločil za storitev GBD Šparovček.

PS: kakšen komentar, zakaj valutnega tveganja, ki ga prinaša delniški indeks (kateremu sledi Vanguard ETF) - ki se izračunava v ameriških dolarjih, nisem omenil?

Komentarji (1)

Komentarji (7)

Komentarji (6)

V Sloveniji imamo približno 25 finančnih institucij, ki omogočajo trgovanje na domači borzi in v tujini. Več kot polovica ima zaposlene kadre, katerim vlagatelji občasno pripišejo tudi nadnaravne lastnosti, kot je napovedovanje prihodnosti. S tem ni nič narobe, napovedujejo pač na podlagi trenutno znanih informacij. Večino let se izide, problem pa nastane, ko se pojavi leto, kot je bilo 2008, ko so delniški trgi izgubili po 40 odstotkov.

Povezava do napovedi za leto 2008

Napoved za 2010

Mesečnik Moje Finance vsako leto v začetku decembra zastavi borznim strokovnjakom vprašanje, kakšna bo donosnost borznih indeksov v naslednjem letu. Ker se vprašanje nanaša na prihodnje leto (obdobje od 1.1. do 31.12.), posamezen strokovnjak najprej predvidi, kako se bo posamezen trg obnašal preostalih 22 dni v decembru. Od tam naprej se namreč glasi njegova napoved za prihodnje leto.

Klik na sliko za povečavo

Napovedovalci slovenskih podružnic tujih bank suvereno zaupajo svoji krogli, najbrž brez posvetovanja z avstrijsko centralo, kjer imajo še večjo kroglo.

Za drugič bi morda bilo smiselno, da se napovedovalci iste domače finančne skupine usedejo skupaj in se odločijo, ali bo rastlo, ali padalo.

Preseneča tudi švicarska natančnost nekaterih krogel. Pričakovana sprememba v 2010; od 6 do 8 odstotkov?

Ravno tako se je težko izogniti občutku, da najdemo največ jasnovidcev ravno med moško populacijo.

Pri Goldman Sachs imajo tri krogle. Eno zase, drugo za najboljše stranke in tretjo za širšo javnost.

PS: Prispevek je napisan iz užaljenosti, ker se nisem kvalificiral za napoved.

Komentarji (7)

Komentarji (2)

Prepričan sem, koliko mehkih č-jev je v besedi čevapčiči. Nisem pa strokovnjak za hitro rastoči balkanski trg. V delniškem portfelju posameznika priporočam usmeritev 20 odstotkov premoženja v naložbe na področju Balkana. Da ne boste rekli, da vam nisem rekel, da bo dobra naložba.

Ravno tako priporočam zelo okusne sarajevske čevapčiče v menzi Banke Slovenije.

Komentarji (2)

V včerajšnji Oni smo lahko zasledili naslednje vprašanje (za naslov prispevka je uporabljen isti naslov kot v reviji):

Komentarji (10)