11.2.2010 | Ali bo osnovna pokojnina zadostovala, ima smisel varčevati še zraven? Kaj je kolektivno pokojninsko zavarovanje? Dva izračuna.
Vir: TV Slovenija
Tematika
Ne gre vedno za čisto moje teme, so pa osnove, ki me zanimajo (kirurško znanje pri navadni angini odpove, zato poskušam biti odprte glave). Še vedno v večini primerov pozabim povedati tretjino tistega, kar sem nameraval (ravno tako se ne morem otresti domžalskega pogovornega jezika). Sicer pa je glavni cilj posredovanje osnovnega sporočila, potem pa je odvisno od posameznika, ali bo o določeni stvari poskusil izvedeti več.
Kakšno leto sem tehtal, ali naj se vključim v dodatno pokojninsko shemo.
Glavni minus: visoki stroški, ki požirajo donosnost (pokojninski skladi z vstopnimi stroški?). Slab upravljalec v primerjavi z domačo konkurenco (Kapitalska družba). Vprašanje, ali je sploh mogoče pričakovati realni donos. V naslednjih višja bo inflacija višja kot mislimo, zaradi množičnih izdaj obveznic po vsem svetu se obeta obvezniški mehurček. Glavni plus: 60 odstotkov zneska vplača delodajalec, preostali znesek pa gre iz bruto plače (neto odliv je mnogo manjši, kot bi me stala kakšna nezdrava razvada). Obstajajo še drugi razlogi: previden; za vsak slučaj, če s trgovanjem ne bom zaslužil milijonov (tudi eden izmed razlogov, zakaj določeni finančni profesionalci svojih, sicer dobrih nasvetov nikoli pa ne upoštevajo), nostaligčnen; "Bolje išta nego ništa", pa še kaj bi se našlo.
Katere so najpogostejše napake, ki jih pri trgovanju z delnicami naredijo začetniki? Katerih pravil bi se morali držati, da bi jih naredili čim manj?
Še vedno razmišljam, kako pripraviti temo, ki bi govorila o tem, kako izbrati primerne delnice. Bodo posamezniki brali bilance in primerjali kazalnike? Dvomim. Morda je dovolj, da razlikujejo, da so nekatere branže bolj tvegane od drugih in da imajo svoje posebnosti glede na cikel. Doda se nekoliko tehničnega znanja, ki se ga priredi do mere, da je razumljiv, s poudarkom na razpršenosti, omejevanju izgub in potrpežljivosti?
Vir: TV Slovenija
Za naslednjič bi bilo morda dobro, da bi se lotil delnic iz naslova lastninskega preoblikovanja (certifikatov), večina ljudi ima delnice še od takrat in ne ve, kam z njimi. Vsakič, ko dobim vprašanje povezano z njimi (ali raznimi neikvidnimi slovenskimi delnicami), lahko le skomignem z rameni.
Prejšnji teden sem spremenil svoj pogled na nekatera slovenska podjetja. Nekaj sem jih obiskal skupaj z dvema angleškima upravljavcema. Zadolžena sta za vzajemni sklad, ki vlaga v razvijajoče trge (upravljajo sredstva v višini nekaj milijard), iščejo pa tudi naložbe za sklad, ki se bo osredotočal na Frontier Markets, kamor spada Slovenija. Presenetila sta z vprašanji, ki sta jih postavljala. Nobenega ni zanimalo, kako kaže naslednjim četrtletnim rezultatom, prej ju je zanimala kompetentnost vodstva, njihova motivacija (sistem nagrajevanja), potencialna tveganja in njihove izkušnje na Balkanu.
V tokratnjih finančnih nasvetih je bilo govora o zlatu. Gledalci so lahko videli 500g težko zlato palico, kot tudi cene različnih kosov investicijskega zlata.
Jutro po uvrstitvi na nogometno svetovno prvenstvo sem kot kaže v silnem navdušenju 14 minutni tekst uspel povedati v sedmih minutah.
Veliko ljudi razmišlja o gradnji strehe, še preden prične graditi temelje (vsaj pri financah je pogosto tako). Poznam ljudi, ki trgujejo z najrazličnejšimi finančnimi instrumenti, pri tem pa so pozabili na osnove. Nanje nas spomni Boris Škaper iz podjetja i-svetovanje.
Vir: TV Slovenija
Pri finančnih nasvetih v oddaji Dobro jutro se občasno pojavi naslednje vprašanje gledalcev: "Govorite o naložbah, mene pa zanima, kam naj vlaga naša družina, ki ima 500 evrov mesečnega prihodka, s katerimi komaj preživimo?". Kako bi odgovorili vi?
Verjetno je čas, da primaknem še svoj pogled na omenjeno zadevo. Izkoristil sem priložnost in danes zjutraj v jutranjem prvem programu TV Slovenije podal svoje mnenje glede "FOREX-a" (video posnetek je na voljo spodaj ob koncu prispevka).
Da razjasnimo zadevo že na začetku. FOREX je angleška kratica za foreign exchange, kar pomeni valutni trg, katerega prvotni namen je omogočiti podjetjem in drugim organizacijam nakup tujih dobrin, vlaganje v tujino ali pa špekuliranje (nekoliko več o valutnem trgu na tej povezavi).
Na valutnem trgu lahko špekulira tudi posameznik, odpreti mora spletni trgovalni račun, preko katerega trguje z valutnimi pari in sam odpira in zapira pozicije (pri nas ponuja takšno platformo Poteza, Ilirika, WorldSpreads). Na tem mestu naj omenim, da 9 od 10 trgovalcev v prvem letu izgubi celoten vložek. Verjetno vseeno bolje, kot pa da bi se posameznik pridružil dvomljivim naložbenim sistemom, kamor bi vplačeval vedno več, ko bi enkrat dobil občutek, da deluje (če se lotiš trgovanja sam in nimaš izkušenj, dobiš po nosu, zato večina odneha in si reče, to ni zame).
Najbrž ste že vsi slišali za različne finančne prevare. Pri slednjih gre ponavadi za to, da se organizirani posamezniki poskušajo okoristiti z denarjem nevednih vlagateljev. Obljubljajo visoke donose, zraven pa postrežejo z zgodbo, kako so ti donosi doseženi. In potem se je pojavil »FOREX«. Vem, nimam pojma, nikoli nisem poizkusil, ne poznam zadeve, nevoščljiv sem, o tem pišem prepozno (bom sproti dopolnjeval)...
Vsem nadebudnežem, ki omenjene (in podobne) zadeve zagovarjajao (tržijo) in se bodo zanesljivooglasili: vem, da redno dobivate redna mesečna izplačila, da ste si že kupili velik avto in da vlagate v nekaj čisto drugega, ki je resnično. Čestitke. Še leto ali dve, takrat boste kupili Mirka Tuša, za darilo pa zraven dobili Šmarno goro.
Ta prispevek je za vse tiste, ki nimajo ustreznega finančnega znanja in bi lahko bili potencialna žrtev takšne prevare.
Tema tokratnjega video prispevka teče o tem, kako vlagati v surovine (glej spodaj). Več o tem, kako vlagati v nafto, nam pove naložbeni svetovalec Bobnar iz podjetja Donos. Izbral je dobro temo, o kateri večina vlagateljev ne ve veliko. Zgodba o surovinah lahko najde mesto v vsakem portfelju, saj takšna razpršenost poskrbi za zmanjšanje tveganja.
Ne razumem pa, kako uspe nekomu, ki je že 8 let11 let svetovalec, izbrati temo o nafti, govoriti o njeni perspektivi, ob tem pa ne zna podati praktičnega nasveta, kako vanjo vložiti. Omeni, da jo je neposredno mogoče kupiti preko terminskih pogodb, za kar po njegovem potrebujemo 1.000.000 evrov.
Na to informacijo voditeljica odvrne: » Jaz ne pridem v poštev, tega milijona nimam niti v sanjah. Ne še. Upam, da se bom s temi finančnimi nasveti tudi kaj naučila in tudi znala kaj pametno vložiti«.
Pri takih nasvetih žaltežko. Kot prvo, za nakup terminske pogodbe ne potrebujemo niti dolarja, moramo imeti le margin račun in pripravljeno določeno kritje.Kot drugo, na nemških borzah obstaja krepko čez 3000 različnih papirjev, s katerimi smo neposredno udeleženi na gibanju cene nafte. Poleg najmanj dveh ETF-ov (ki se navezujeta neposredno na ceno nafte) so na voljo najrazličnejši naložbeni certifikati, med njimi tudi taki, ki se gibljejo 1:1 s ceno nafte. Papirji v povprečju stanejo od 10 do 50 evrov. Če cena nafte naraste za en odstotek, vlagateljev papir naraste ravno tako 1 odstotek (pri quanto certifikatih).
Pri vprašanju, katere izraze moramo poznati, ko se lotimo vlaganja v nafto, omeni osnovno enoto (sod nafte znaša 159 litrov). Verjamem, da jutranji program ni pravi, da bi govoril o kontangu (pa je vseeno poskusil razložiti delovanje terminske pogodbe - na primeru tankerja?), lahko pa bi vsaj omenil, da kotira v dolarjih in kaj to pomeni za evropskega vlagatelja.
Zadnje vprašanje se glasi, ali je pravi čas za vlaganje v nafto? Po njegovem nafta večinoma zaniha dvakrat letno gor in dol? Cena nafte ponavadi pridobi tudi poleti, ko gredo Američani na dopust?
Vir: TV Slovenija 1
Konstruktivna kritika?
Pri nabiranju strokovnega znanja pri nas se je treba znajti. Obstaja pot, ki ne stane nič, nam je pa v veliko pomoč pri učenju: pisanje spletnih člankov, pod katerimi je mogoče pustiti komentar (na strani donos.net ta možnost ne obstaja).
Kdor si želi prav poseben trening, naj se dogovori za pisanje na spletni strani časnika Finance. Za to se jih odloča bolj malo, saj marsikoga skrbi, kakšni bodo komentarji. In ti so lahko včasih neprijetni, hkrati pa so lahko zelo poučni. Tisto kar napišeš, 5-krat premisliš in dobro raziščeš. Vedno se najde tudi nekdo, ki ve o nečem več, kot ti. To so komentarji, na katerih se učiš. Sem preizkusil in priporočam. Kdor se ne trudi postati boljši, preneha biti dober (pregovor).
Kakšno pokojnino lahko pričakujemo? Če bo vaša zadnja neto plača znašala 1.000 evrov, pričakujte približno 550 evrov pokojnine. Ta znesek bo iz leta v leto nižji. V prispevku so omenjene varčevalne alternative, kot je 2. pokojninski steber (ki je zanimiv z vidika, ker delodajalec posamezniku pomaga pri vplačevanju – v tistih primerih, ko se podjetje odloči za vključitev v to shemo), ter ostale oblike varčevanja.
Oddaja Dobro jutro je bila na sporedu TV Slovenija 1 dne 17.10.2009, tokratnja tema je bila pokojnina, o njej je pa govoril Vezovišek (Individa).
Vir: TV Slovenija 1
Kratek povzetek
Univerzalno pravilo, ki bi se ga moral držati vsak je, da za svoje dolgoročne cilje nameni 10 odstotkov svojih prihodkov. Ni pomemben znesek, temveč odstotek dohodka.
Predlaga bolj dinamično naložbeno politiko, saj na dolgi rok prinašajo višje donose. Delnice so padle, kar pomeni za dolgoročne varčevalce samo dobro, saj danes kupujejo poceni. Pomembna je vrednost čez 10 let, čez 20 let, ko se upokojite.
Večina ljudi misli, da morajo izbrati pravo naložbo ali pravi trg (ali Balkan, Evropa, Azija). Nasprotno, korekten finančni svetovalec vam bo povedal, da je najbolj pomembno izbrati način varčevanja. Predlaga mesečno varčevanje na kapitalskih trgih, omenja metodo povprečnega stroška.
Komentar
Nameniti nekaj odstotkov svojega prihodka dolgoročnemu varčevanju je smiselno, deluje pa tudi kasneje, ko se nam dohodek povečuje.
Glede kupovanja poceni - v teoriji drži -kar pa še ne pomeni nujno, da bodo tečaji čez 10 let višje kot danes (če smo pred 10 leti vložili v evropske delnice, smo danes še vedno 25 odstotkov v minusu). To je vsekakor informacija, ki jo je potencialnim vlagateljem potrebno večkrat omeniti.
Glede metode povprečnega stroška - ideja je dobra, vsekakor v primeru mesečnega varčevanja na kapitalskih trgih (posameznik naj se odloča za vzajemne sklade in ne za kombinirane produkte).
Kakšen komentar z vaše strani? Se vam zdi mesečno varčevanje potrebno, ste že vključeni v drugi steber, imate kakšno življensko zavarovanje preveč?
Kaj borzni indeksi pomenijo, kakšne informacije nam dajejo?
So moški boljši vlagatelji kot ženske?
Naložbe v Balkan?
Varčevanje ob rojstvu otroka?
Vir: TV Slovenija 1
Prvi odgovor bi lahko bilj bolj naravnan v meri: primerjajte donos svojega sklada z indeksom (benchmarkom). Če se je sklad odrezal slabše, upravljavec ni dobro opravil svoje naloge. Upoštevati je potrebno tudi to, da borzni indeksi kotirajo v domačih valutah, zato lahko njihova donosnost v lokalni valuti močno odstopa od tiste v evrih.
Prispevek o tem, zakaj rad pišem, kaj me na naši finančni sceni moti in kaj bi se počasi lahko spremenilo.
V Nemčiji mediji dnevno poročajo o nemškem delniškem indeksu DAX. Kljub temu samo 41 odstotkov ljudi približno ve, kaj indeks je in kaj nam pove. Da so delnice na dolgi rok bolj dobičkonosne od ostalih naložb, ve vsak tretji. Za indeksne kotirajoče sklade (ETF) je slišal vsak deseti. Lahko si predstavljamo, kakšen je odstotek pri nas. Kje naj ljudje sploh dobijo pravi nasvet ali informacije?
Neodvisnega finančnega svetovanja v Sloveniji praktično ni (ali je že kdo slišal, da je kdo plačal kakšnega finančnega svetovalca - po drugi strani pa večina brez pomisleka iz žepa privleče 50 evrov za menjavo in centriranje gum). Na tedenski ravni prejemamo na dom pošto in klice od raznih finančnih svetovalcev, ki prodajajo "najboljše" produkte na trgu.
Za mesečno vlaganje v sklade vas bo težko kdo navdušil, saj bo pri tem pobral samo nekaj fičnikov. Zmagal bo tisti svetovalec, ki bo nekomu prodal naložbeni življenjsko zavarovanje za 30 let (česar človek ponavadi ne potrebuje) in zraven pospravi 1.000 evrov v žep (toliko o brezplačnem svetovanju). Potem se ni čuditi, na kakšnem glasu so ljudje, zaposleni v finančni industriji.
Ko sem začel pisati blog, se mi je zdelo vredno omeniti stvari kot so: kako je mogoče, da se upravljavci skladov ponavadi odrežejo slabše od benchmarka (na deset let ga premaga samo eden), nadalje sem se pritoževal glede visokih vstopnih provizij in težko razumel, zakaj se vlagatelji rajši ne odločijo za ETF-e. Razmišljal, kako se zaradi slabo napisane zakonodaje na pošten način izogniti davkom, in podobno. Vse to, da bi na nek način "prišparali". Če pa pogledam bolj široko, pa opažam, da je šlo na nek način za iskanje dlake v jajcu.
Kaj bi rad povedal? Masa domačih vlagateljev, ki bi rada poskrbela za svojo prihodnost, nima časa in znanja odpirati račune na E*Trade in razmišljati, kateri ETF kupiti. Žal izgublja bitko že pri osnovah. Vedno večkrat srečam primere, ki imajo neurejene osebne finance (kar ni nič narobe, če se tega zavedajo), v portfelju pa polno nekih Fondpolic in podobnih naložbeno zavarovalniških produktov (in ne vedo, kaj imajo in zakaj).
Nekje sem naletel na podatek, koliko milijard plačajo Nemci za finančne produkte, ki jih ne potrebujejo. Verjamem, da ta številka tudi pri nas ni zanemarljiva.
Kakorkoli, na tem področju bi želel za osveščanje narediti več. Leta nazaj mi je bila borza hobi, potem je hobi postal poklic. Ko sem se enkrat temu popolnoma posvetil, sem ostal brez popoldanskega hobija. Po drugi strani se mi je pa dostikrat zgodilo, da me je kdo vprašal, kako naj uredi svoje osebne finance, kakšen načrt predlagam in če mu lahko pokažem kakšen teoretičen izračun ali pa simulacijo, kaj lahko pričakuje čez 25 let. Ne samo, da se v to nisem posebej poglabljal, tudi ne poznam ponudbe, ki je na voljo posameznikom. Me pa vedno bolj zanima, saj se mi zdi, da bi mora vsak rally voznik poznati tudi prometne osnove (verjetno bi vsakomur pripisali, da jih pozna do podrobnosti, vendar ni tako).
O tem sem kar nekaj časa razmišljal, potem pa je naključje naneslo, da so me pri RTV vprašali, če bi zjutraj prišel kaj povedati na temo delnic. Pri nas oddaj o vlaganju in kako se ga lotiti, skoraj ni, medtem ko so v tujini pogosto na sporedu. Mislim, da zanimanje za osebne finance in različne alternative vlaganja pri nas narašča. Te vrste vsebin bo na domači televiziji vedno več. To je dobra priložnost, da tudi širša množica počasi prične prihajati do pravih informacij. Toliko bolje, če bo med gosti večkrat kdo, ki bo opozoril na slabe strani in počasi rahljal najrazličnejše napačne predstave.
Z nastopanjem nimam kakšnih pravih izkušenj, veliko bolj sem navajen pisati, pri čemer si lahko vzamem več časa za razmislek. Morda bi lahko tudi sam pripravil kakšne prispevke v video obliki. Včasih je za marsikoga lažje, če mu nekdo razloži neko tematiko po domače, kot pa da nekaj prebere.
Tukaj moji zadnji trije poskusi v oddaji Dobro jutro, kjer poskušam povedano prilagoditi ciljni publiki ter vsem tistim, ki so ravnokar vstali:
10. september 2009 Katere delnice kupiti, kam se splača vlagati? Kakšne so osnove vlaganja v delnice?
Pri klicih gledalcev opazil, da je na določena vprašanja včasih težko kratko in enostavno odgovoriti (še posebej, če se vprašanje navezuje na kakšne domače papirje, ki jih ne spremljam). Vaja dela mojstra :-) 17. september 2009 Razlika med enkratnim vložkom in mesečnim vlaganjem? Kako najti dobro finančno svetovanje? Obveznice?
1. oktober 2009 Kam z različno visokimi zneski pri vlaganju v delnice? Kaj potrebujemo za odprtje trgovalnega računa? Kje bo tečaj evro-dolarja?
Ima morda kdo kakšno idejo za kakšno zanimivo temo (poleg Forexa), ki bi bila aktualna za širši krog ljudi?
